V novi kategoriji kot prerojena

Vlora Bedžeti veliko pričakuje od današnjega nastopa na svetovnem prvenstvu v judu.

Objavljeno
28. avgust 2013 02.11
Miha Šimnovec, šport
Miha Šimnovec, šport
Rio de Janeiro – Odkar je pomladi zamenjala težnostno kategorijo in se iz polsrednje do 63 kilogramov preselila med lahkokategornice (do 57 kg), se Vlora Bedžeti bori kot prerojena. Na obeh judoističnih turnirjih, na katerih je doslej nastopila v novi konkurenci, je namreč zmagala. Zato si – tako kakor Rok Drakšič (do 73 kg) – veliko obeta tudi od današnjega nastopa na svetovnem prvenstvu v Riu de Janeiru.

Potem ko ji lani ni več šlo po željah v polsrednji kategoriji – v kateri se je med drugim ovenčala z bronasto kolajno na evropskem prvenstvu na Dunaju '10 ter slavila zmagi za svetovni pokal v Bukarešti '10 in Apii '11 –, je v njej dolgo zorela in nazadnje tudi dozorela misel o vrnitvi v lahko kategorijo, v kateri se je sicer nazadnje borila leta 2007. Odločitev se je izkazala za zadetek v polno.

Že na prvem tekmovanju – junijskem svetovnem pokalu v Lizboni – je namreč ugnala vse tekmice na čelu z domačo zvezdnico Telmo Monteiro, ki se lahko pohvali s tremi naslovi svetovne podprvakinje in kar devetimi kolajnami na evropskih prvenstvih (štirimi zlatimi, eno srebrno in štirimi bronastimi). Da njen podvig na Portugalskem ni bil naključen, je celjska judoistka v Olimpijinem kimonu potrdila že dva tedna pozneje z zmagoslavjem na sredozemskih igrah v Mersinu.

»O tem, da bi se preselila v nižjo kategorijo, sva s trenerko Olgo Štirba razmišljali dalj časa, vendar pa sva dolgo odlašali, ker si nekako nisva upali storiti tega koraka. Zanj sva se dokončno odločili po majskem turnirju za Grand Slam v Bakuju, kjer sem s sedmim mestom iztržila manj od pričakovanj. Sklenili sva, da poskusiva še v lahki kategoriji, saj tako ali tako nisva imeli česa izgubiti,« je zaupala Bedžetijeva in v nadaljevanju razkrila, da je potrebovala dva meseca, da se je z 61-ih kilogramov, kolikor jih je imela vrsto let, spustila do 57 kilogramov. To ji je uspelo z nekoliko spremenjenim načinom prehranjevanja (z več obroki v manjših količinah) ter večjim številom plavalnih in tekaških treningov.

»Na začetku mi hujšanje ni povzročalo večjih preglavic, po kakšnem mesecu, ko ni bilo več kje vzeti, pa se je ustavilo. Začelo mi je primanjkovati energije, moči in tudi zbranosti. Na srečo pa je Olga dovolj izkušena trenerka, da je nekoliko spremenila in prilagodila moj program priprav, tako da sem lahko nadaljevala s hujšanjem,« je pojasnila 21-letna Celjanka, katere teža se zdaj suka okrog 58 kilogramov, zadnjega »odvečnega« kilograma pa se znebi do uradnega tehtanja večer pred tekmovanjem.

Da bo v Lizboni tako šokirala konkurenco, si pred odhodom na Portugalsko niti pomisliti ni upala. »Čeprav se na sleherni turnir odpravim z željo, da bi posegla po čim višji uvrstitvi, zmage vendarle nisem pričakovala. Ta ima zame še toliko večjo vrednost, ker sem na poti do nje premagala tudi slovito Telmo Monteiro,« je poudarila Bedžetijeva, ki je med svojimi glavnimi prednostmi izpostavila hitrost, s pomočjo katere si je zatem izbojevala tudi naslov sredozemske prvakinje v Mersinu.

Eden od njenih adutov je bil tudi ta, da je tekmice (še) niso poznale. A na to se judoistka Olimpije, ki jo bosta danes s tribun dvorane Maracanãzinho spodbujala tudi mati Branka in oče Fik, po zadnjih uspehih ne bo mogla več zanašati. Zato pa se bo lahko Vlora, ki je – mimogrede – sprva trenirala plavanje, a se je od vode poslovila v tistem hipu, ko je njen trener zahteval, da si ostriže dolge lase – oprla na močno okrepljeno samozavest po junijskih zmagah na Portugalskem in v Turčiji. »Z njima sem prejela potrditev, da lahko premagujem tudi najboljše, obenem pa dobila dodaten zagon za trdo delo, kar je super, saj si v tej kategoriji želim nadaljevati tako, kot sem v njej začela ...«