V Pekingu brez zasuka: Ratejeva daleč od finala

Peking – Najizkušenejša slovenska atletinja na svetovnem prvenstvu v Pekingu, Martina Ratej, je poskrbela za enega naših najslabših nastopov na Kitajskem. V kvalifikacijah meta kopja je zasedla le 23. mesto in finale dvanajsterice zgrešila skoraj za dva metra in pol. S tem je bilo konec slovenskih nastopov na prvenstvu.

Nastop Ratejeve je razočaranje, ne pa presenečenje, razplet letošnje poletne sezone pač ni napovedoval nič dobrega. Pred odhodom v Peking so se njene želje močno razlikovale od tistih, ki jih je razkrila na začetku poletne sezone, prezadovoljna bi bila že z uvrstitvijo v finale. Ko je tudi njen trener Andrej Hanjšek, ki ima pogosto visokoleteče cilje, pred kvalifikacijami govoril zadržano, izpostavljal tehnične težave in nič kaj vrhunske zadnje treninge, brez prave energije in odločnosti, je bila slika še jasnejša. In včerajšnje kvalifikacije so vse skupaj zgolj potrdile. V finale je neposredno vodilo 63,5 metra, kolikor je preseglo osem tekmovalk, še štiri so se uvrstile po rezultatu, kot zadnja Kara Winger z 62,21 metra. Ratejeva, ki je nastopala v prvi od dveh skupin, je največ zmogla 59,75 m v drugem poskusu, tekmo je odprla s 57,13 m, za konec je prestopila.

»V celotni letošnji sezoni mi ne gre, podobne predstave pa sem ponovila tu in lahko rečem le, da je to zame res zelo slaba sezona. Drugi kvalifikacijski met je bil še soliden, a to ni tisto, kar sem sposobna. Posebej glede na lansko sezono, ko sem z lahkoto metala prek 60 m. Telesno sem zelo dobro pripravljena, toda meta ne morem sestaviti,« je razočarano ocenila Ratejeva, ki je ob začetku sezone potiho razmišljala o kolajni v Pekingu, vsekakor pa o izboljšanju najboljše uvrstitve na SP doslej, 7. mesta. Pač na podlagi februarskega meta 65,75, četudi se je poletne sezone lotila drugače kot prejšnjih in naj bi dosežke stopnjevala do vrhunca sezone, a se ji na glavni tekmi sezone ni izšlo. Tako kot se ji ni nazadnje lani na EP, ko je bila v najožjem krogu favoritinj, a je končala na 6. mestu.

»Želim si premor, konec sezone in potem bomo sestavili program za naslednjo. Letošnjo sem začela dobro, pričakovala sem manjši padec glede na proces treninga, a se tudi v nadaljevanju nisem več našla,« je sklenila Ratejeva, ki bo bržčas morala povleči kakšno bolj drastično potezo, da bi bil razplet na vrhuncu naslednje sezone, na olimpijskih igrah v Riu, drugačen.

Tudi sedmi dan prvenstva pa atletskih navdušencev ni razočaral, za kar je poskrbela predvsem Dafne Schippers, ki je v teku na 200 metrov s časom 21,62 dosegla evropski rekord, rekord svetovnih prvenstev in stari celini pritekla prvo zlato kolajno v tej disciplini po letu 2003, ko je v Parizu slavila Anastasija Kapačinska. Od Nizozemke sta bili doslej hitrejši le Florence Griffith Joyner (21,34 ter 21,56) in Marion Jones (21,62). »Kakšna tekma! Kakšno prvenstvo! Mislim, da Nizozemska nori,« se je veselila Schippersova, za katero je to prvo svetovno prvenstvo, na katerem nastopa kot šprinterka, saj se je doslej posvečala sedmeroboju, že kar za začetek pa je osvojila dve kolajni. Na 100 m je bila namreč druga, za nepremagljivo Shelly-Ann Fraser-Pryce. Tek na 200 metrov je bil sicer eden najboljših v zgodovini, saj so se šele drugič doslej tri tekačice spustile pod 22 sekund. Še ena več se je na OI v Seulu 1988.

Še en naslov je šel včeraj v Evropo, bolj presenetljivo kot na 200 metrov, namreč na 110 m z ovirami, kjer je zmagal Rus Sergej Šubenkov. Več navijačev je imel gotovo svetovni rekorder in olimpijski prvak Aries Merritt, ki je končal na 3. mestu, njegova zgodba pa je prav posebna, saj ga čez tri dni čaka presaditev ledvice, ki mu jo bo podarila sestra. Pred dvema letoma so mu namreč diagnosticirali redko genetsko napako. »Ta bron mi pomeni več kot olimpijsko zlato. Ko so mi leta 2013 povedali, da ne bom več tekel, se je moje življenje bolj ali manj končalo – mentalno me je to povsem uničilo. Ledvica komajda še deluje, težko je, a se borim,« je priznal Merritt, ki upa, da bo nared za OI v Riu.