V Rusiji napočil čas tudi za Anjin finale

Kazan – Na osrednjem plavalnem tekmovanju predolimpijske sezone je napočil čas za zadnje dejanje. Številni med akterji svetovnega prvenstva že počivajo, nekateri doma, drugi si v metropoli Tatarstana ogledujejo številne znamenitosti in uživajo v prvih počitniških dneh. Pred vodilno slovensko plavalko Anjo Klinar je danes še zelo velik tekmovalni izziv.

O izkušnjah 27-letne reprezentantke že dolgo ni dvomov, v sedanjem slovenskem rodu se ponaša z najdaljšo kariero z velikih tekmovanj. Pred njo so tako že četrte olimpijske igre, prvič je nastopila na svetovnem prvenstvu prav v Rusiji, aprila 2002 v moskovskem 25-metrskem bazenu, prav v teh kazanskih dneh je z dvema desetima mestoma, na 400 m prosto in 200 m delfin, dosegla svoji najpomembnejši uvrstitvi do zdaj na tekmovanjih svetovne elite v poletni sezoni. Podoben dosežek bi rada ponovila prav za današnji konec na 400 m mešano, sanjsko bi bilo, če bi se prvič do zdaj na največjem plavalnem dogodku uvrstila v finale.

»Želim si takšnega scenarija, podobno tudi, če bi prihodnje leto ujela vizum finalne tekme v Riu de Janeiru, saj je nastop v olimpijskem plavalnem finalu zares pravi podvig,« so tudi dolgoročno misli oddrvele naši reprezentantki, ki pa se seveda mora najprej pripraviti za današnji konkurenčni nastop (začetek predtekmovanja plavalk na 400 m mešano ob 9. uri; ob 8.30 pa na 400 m mešano moški z Robertom Žbogarjem).

»Težko je karkoli napovedovati za tekmo, ki je po svojih zahtevnosti že tehnično prav posebna, hkrati je to tudi izjemen psihični napor, ko se moraš ustrezno zbrati za zadnji dan tekmovanja,« se dobro zaveda Gorenjka in se spomni nenavadnih zgodb iz preteklosti: »Ko je na sporedu svetovnega prvenstva ta disciplina zadnji dan, se zatakne tudi komu od favoritov. Zgodilo se je tudi že, da se tekmovalec z najhitrejšim prijavljenim časom v predtekmovanju nato ni uvrstil niti med 16 najboljših.«

Sama se v teh dneh počuti psihično trdnejša kot na prejšnjih tekmovanjih. »Ne, za zdaj še ne,« se je nasmehnila ob namigu, ali morda sodeluje s katerim od strokovnjakov s področja športne psihologije, a preprosto ji je kakovosten trening vlil veliko samozavesti. Seveda je k psihični trdnosti vplival tudi uspešen začetek v Kazanu – že v prvem nastopu je dosegla deseto mesto, zanjo najvišje do zdaj na svetovnih prvenstvih.

Tako si enega najlepših mest v širnem prostoru Ruske federacije nikakor ne bo ohranila v slabem spominu, čeprav v zelo živahnem območju za pešce ali lično urejenih vrtovih Kremlja, tatarske različice znamenitega moskovskega, ni mogla uživati tako kot navadni smrtniki. »Prosti čas na prvenstvu je namenjen predvsem počitku, zato razen bazena in hotela nisem ničesar videla. Preprosto gre za preveč pomemben vložek, da bi energijo porabil drugod,« je prikimala omembi nevarnosti virusa med množicami ljudi ali prehlada ob klimatskih napravah v za ta letni čas ter avgustovsko svetovno prvenstvo sploh kar nenavadno vetrovnem in hladnem vremenu.

»Res moraš storiti vse za vrhunski dosežek,« je večkrat poudarila, potožila je le nad ponavljajočo se izbiro jedi v hotelski restavraciji, a se zato občasno potolažila tudi s kakšno čokolado, ki se ji sicer v pripravljalnem obdobju izogiba: »Sploh so drugačna pravila prehranjevanja med tekmo in treningom. Pri tem je več pazljivosti, v dneh svetovnega prvenstva pa je seveda najpomembnejši vnos hidratov. Glede riža in testenin ni težav v hotelu, prav okusnih priboljškov pa v poldrugem tednu bivanja nismo dočakali.« A sodeč po imenitnem počutju in skupaj najvišji oceni med slovenskimi reprezentanti, če bi se ozrli prav k vsem štartom posameznikov, za Anjo Klinar v Kazanu ni bilo težav.

Zdaj si bo privoščila tri tedne oddiha brez bazena. »V morju bom najbrž že zaplavala, a v tekmovalnem objektu me do prvih dni septembra in začetka novih priprav ne bo,« je omenila ter ob vprašanju, kakšen bo zdaj počitniški vsakdan, odgovorila: »Predvsem bom izkoristila čas za stvari, ki ne dočakajo vrste med pripravami ali prvenstvom. Veselim se snidenja z družino, s fantom, prijatelji …«

Kot bi mignila, se bo časovno kolesje hitro zasukalo v jesen, takrat se bo začel projekt priprav na olimpijsko poletje. Pred tem bo nastopila tudi na zimskem EP v 25-metrskem prvenstvu, osrednja generalka na poti v Rio de Janeiro bo klasično prvenstvo stare celine, maja 2016 na prizorišču prejšnjih iger v Londonu. Tam bi se lahko predstavila tekmicam v podobno konkurenčni luči kot zdaj v Rusiji. V deželi, kjer je, kot smo omenili na začetku, vstopila v čarobno ozračje svetovnega prvenstva. »Uf, kako je to že daleč, tam sem praznovala svoj 14. rojstni dan,« se je spomnila svojih osnovnošolskih dnih in premiere v Moskvi 2002. Od takrat je doživljala številne vzpone in padce, zdaj se krivulja spet dviga. Bo to dokazala tudi danes?