Tiskane izdaje
Ljubljana – Nekoliko dalj časa sta v primerjavi s prejšnjimi sezonami letos najboljši slovenski gorski kolesarki Tanja Žakelj in Blaža Klemenčič čakali na prvo dirko svetovnega pokala v olimpijskem krosu, a lahko zato toliko bolje stopnjevali tekmovalni ritem. Klemenčičevi bi prišlo prav še nekaj več časa za priprave, ki jih je februarja morala prekiniti zaradi poškodbe kolena.
Potem ko je lani v svetovnem pokalu beležila najboljše uvrstitve doslej, je bila izkušena Klemenčičeva toliko bolj motivirana na začetku nove sezone. A zaradi bolečin v kolenu je morala izpustiti velik del pripravljalnih dirk, še zlasti je obžalovala izgubljeni Cape Epic, večetapno vzdržljivostno preizkušnjo v Južni Afriki. Dobro se je pripravila nanjo, poškodba kolena pa jo je v zadnjem trenutku odtegnila od nastopa. »Na Cipru me je sredi treninga kar naenkrat začelo boleti koleno. Tam zato nisem dirkala, po vrnitvi pa smo začeli ugotavljati, kaj je sploh narobe. Diagnoze so bile različne, na koncu so ugotovili, da je vneta plika v kolenu. Hodila sem na terapije, a dolgo se je vse vleklo, načrtovali smo hitrejše okrevanje,« je povedala Klemenčičeva, ki se je bala še hujšega scenarija. Če ne bi bilo nič bolje, bi morala po mesecu dni na operacijo.
A zadnje tedne je že lahko normalno trenirala in se vrnila tudi na dirke. V Statteggu v bližini Gradca se je v krosu kategorije C1 udarila s Tanjo Žakelj in Evo Lechner. Začela je dobro, a proti koncu ji je zmanjkalo moči in končala je na tretjem mestu. »Zadovoljna sem predvsem, da je koleno zdržalo, nobenih bolečin nisem čutila. Me je pa precej pobralo, vidi se, da še nisem v pravi formi,« je ocenila. Na Češko se zato ni mogla odpraviti povsem mirna, vendarle je veliko izgubila, vseeno pa se bodrila, da je sezona še dolga in da ima še čas, da ujame konkurenco. Navsezadnje se tudi lanska sezona ni začela idealno, na uvodni dirki v Južni Afriki si je poškodovala ramo in počivala mesec dni. Pozneje je ugotavljala, da ji je tisti počitek prišel prav, na dirke pa se je vrnila veliko močnejša. »Veselim se največjih dirk, motivirana sem, a šele prva dirka bo pokazala, kam sodim. Vem, da lahko še veliko nadoknadim na treningu, zlasti tehniki se moram še precej bolj posvetiti, saj sem na začetku sezone večinoma delala le na vzdržljivosti na cestnem kolesu,« je še razmišljala 35-letnica in se nadejala, da pravo formo ujame vsaj do največjih tekmovanj, vključno z evropskim prvenstvom, na katerem je lani s srebrno kolajno dosegla enega svojih največjih uspehov.
Bolj mirne so bile priprave za Žakljevo, ki bo v nedeljo na progi v Novem Mestu obujala spomine na svojo premierno zmago v svetovnem pokalu izpred dveh let. »Proga je malo spremenjena, glavnina je ista, tudi vsi bolj atraktivni deli so kar podobni. Je pa prva dirka za svetovni pokal vsako leto kar neznanka, saj se prvič pomerimo vse na enem mestu. Nobena natančno ne ve, kam spada. Zase upam, da čim višje. Nekako pa se mi zdi, da bo dirka zelo zanimiva, z majhnimi razlikami,« je s prizorišča sporočila Žakljeva.
Kot je povedala kolesarka z Ledin nad Idrijo, so imeli v ekipi dovolj časa za dobro pripravo, s trenerjem Samom Rauterjem sta dobro stopnjevala formo, ob njej je letos tudi Urban Ferenčak v vlogi tehničnega trenerja. »Z njegovo pomočjo sem našla še kakšno boljšo linijo in lažje premagala kakšen tehnični odsek. Če primerjam vse skupaj z dirko na tem prizorišču pred letom dni, sem letos tu brez najmanjšega dvoma in zaupam v vse, kar smo naredili.«
