Tiskane izdaje
Ljubljana – Jens Voigt, novi kolesarski rekorder v vožnji na uro (51,115 km), zagotovo ni kriv, da so njegov dosežek častilci absolutnega proglasili za »trivialnega« v primerjavi z rekordi Graemeja Obreeja (52,713), Miguela Induraina (55,291 km), Tonyja Romingerja (55,291) in Chrisa Boardmana, ki je leta 1996 s 56,375 km dosegel najboljši človeški dosežek na dveh kolesih.
Tako imenujejo namreč v mednarodni kolesarski zvezi (UCI) nekdanje najboljše dosežke, ki so jih leta 2000 brisali s seznama rekordov, ker so jih omenjeni kolesarji s Francescom Moserjem, ki je leta 1984 v Mehiki prvi premagal sanjsko mejo 50 km (50,808 km) dosegli na prototipih dirkalnih koles s poudarjeno aerodinamično izvedbo samega kolesa in »supemansko« držo kolesarja. Letos so pravilnik »posodobili« oziroma vrnili v tehnološko preteklost, tako da lahko rekord izboljšaš le s kolesom, ki ustreza normativom za vožnjo na velodromu. Zanimiva pa je analiza oziroma primerjava Voigtovega dosežka z Indurainom izpred 20 let, ki so jo naredili Španci. Fiziologa Sabino Padilla in Iñigo Mujika, ki sta bila arhitekta Indurainovega rekorda, sta pojasnila, da je »BigMig« na dirkališču v Bordeauxu za rekordni dosežek 53,040 km vrtel pedala na prenosu 59 x 14 z več kot 500 vati, medtem ko je Voigt na novem kolesu Treka s prenosom 55 x 14 na švicarskem dirkališču ob Ženevskem jezeru porabil bistveno manj – 380 vatov.
Triinštiridesetletni Nemec, ki je zagotovo najstarejši svetovni rekorder v olimpijskih športih, nima takšnega šampionskega pedigreja kot večina rekorderjev – od Fausta Coppija, Jacquesa Anquetila, Eddyja Merckxa, Francesca Moserja, Induraina, Romingerja in Boardmana. Ima pa voljo, ki jo je v zadnjih 17 nastopih na touru dokazoval s pobegi. Oče šestih otrok iz kraja Grevesmühlen z območja nekdanjega severnega dela NDR, je bil domala na vsaki dirki najbolj aktiven kolesar. Zato je tudi rekordni nastop na švicarskem dirkališču v Grenchnu v Švici primerjal z narekovanjem ritma v ubežni skupini, ali pač na čelu glavnine, ki na vso moč lovi ubežnike. »To ni spust niti kolesarjenje v zavetrju sotekmovalca, ampak enostavno kolesarjenje v najvišjem ritmu, ki sem ga zmogel,« je opisal enourno kolesarjenje, ki se je po 204 krogih končalo pri 51,115 kilometra. Starega rekorderja Andreja Sosenko je prehitel za 1415 m. Motiv za rekord ob koncu kariere pa je bil videti svoje ime na seznamu rekorderjev ob Merckxu, Indurainu, Boardmanu.
Predsednik UCI Brian Cookson pričakuje, da bo rekord 43-letnika izzval najboljše specialiste za »uro resnice« Tonyja Martina, Bradleya Wigginsa in Fabiana Cancellaro tako, kot je Obree s svojim kolesom iz »rezervnih delov pralnega stroja« leta 1993 sprožil odziv Boardmana, Induraina in Romingerja, ki so kar 7-krat izboljšali najhitrejšo znamko.
