Vse glasnejša opozicija selektorja Slabeta

Ljubljana – Neuspeha moške odbojkarske reprezentance v letošnji evropski ligi ne more ublažiti nič. Imela je tlakovano pot med svetovno elito, a jo je zapravila. Prvič se je oglasila opozicija Luke Slabeta, ki zahteva menjavo na selektorskem stolčku. A treba bo pohiteti in stresne poteze povleči v prihodnjih mesecih, ko pred fanti ni tekmovalnih izzivov.

Reprezentanti so torej ostali brez tako želene svetovne lige, kar pa še ni največja škoda. V zadnji sezoni je to tekmovanje s širitvijo izgubilo del svojega čara, saj so reprezentance znotraj njega razdeljene v kakovostne skupine, tako da bi bilo domala nemogoče, da bi Slovenci, če bi med svetovno elito že prodrli, merili moči z Brazilci, Rusi ali Američani. Bolj boli kup drugih stvari.

Slabe se je v precejšnjo godljo pahnil kar sam. Njegove rezultatske ambicije segajo v nebo, očitno je želel na majhen parket pod Alpami prenesti ameriško mentaliteto nepremagljivosti, ki se jo je navzel med rednimi obiski svojih trenerskih mentorjev onkraj »luže«, kjer je preživel dobršen del igralske kariere. Pri vseh ključnih izzivih tako na klopi reprezentance kot ACH Volleyja je obljubljal več kot dosegel. Pa ni šel na led zgolj enkrat – v manj kot letu dni je šel kar štirikrat. Lani si je z izbrano vrsto po senzacionalni zmagi nad Srbijo na stežaj odprl vrata v izločilne boje EP, a ostal dolgega nosu; v kvalifikacijah za SP ni imel možnosti za vnovičen čudež nad Srbi; v kvalifikacijah za EP je spet na kolena spravil svetovno velesilo Poljsko, a se lomil na papirnato slabših Latvijcih in Makedoncih; tudi na klopi klubskega državnega prvaka iz Ljubljane ni v minuli sezoni izvlekel ničesar. Zgodba se ponavlja na vsakem večjem tekmovanju, reprezentanca iz začaranega kroga preprosto ne more.

Razpoke v izbrani vrsti se večajo in jih ni mogoče več skrivati. Opevana zlata generacija, ki je resda posegla v svetovni vrh v mladinski konkurenci, v članski že leta stopica na mestu, priložnosti pa ji počasi zmanjkuje. Letos je tako počilo dvakrat. Najprej je Alen Pajenk – tisti igralec torej, od katerega bi pričakovali največ profesionalnosti, saj nosi dres poljskega velikana Jastrzebskega, udeleženca sklepnega turnirja četverice v minuli sezoni lige prvakov – pustil moštvo na cedilu in dal prijateljevi poroki prednost pred kvalifikacijami za EP. Nato se je dolgoletni prvi podajalec Dejan Vinčič, naveličan sedenja na klopi, samoizločil iz ekipe. Leporečenju o vrhunski klimi in popolnih odnosih znotraj reprezentance, ki ga je vsakič znova slišati iz ust igralcev in strokovnega štaba, je odklenkalo na najbolj boleč način – počilo je pred očmi javnosti.

V hudi zagati tudi Ropret: Fujs, Kotnik, Jerončič, ...

Slabetovi kritiki, ki so prej previdno in modro molčali, ob fiasku v evropski ligi, ki je bil kaplja čez rob, niso mogli ostati tiho. Izpostavil se je Dejan Fujs, trener finalista minulega DP Panvite Pomgrada in pod prejšnjim selektorjem Veselinom Vukovićem za kratko tudi selektorjev pomočnik. Glasno je povedal, česar si drugi niso upali, a so razmišljali podobno: »Po hitrem postopku je treba nekaj spremeniti. Opevana generacija ni dosegla ničesar. Pravzaprav nič več kot naša, ki je bila za dve glavi manjša. Neuspeh v evropski ligi bo imel težke posledice. Vuković ni izkoristil priložnosti, Slabe tudi ne. Čas je za novo ime na selektorskem stolčku.« Dolgo se je zdelo, da Slabe nima opozicije v trenerskih vodah, zdaj je ta najglasnejša.

V hudi zagati je tudi – pa prav nič po lastni krivdi – prvi mož zveze Metod Ropret. Moški članski reprezentanci je odlično tlakoval teren, bolje ga v danih okoliščinah ne bi mogel. Vanjo je, pa čeravno sta kadetski in mladinski reprezentanci beležili odmevnejše rezultate, vložil vse, iztržil pa nič. Ni njegova zasluga niti krivda, da Slabe sedi na selektorskem stolčku, prav tako ne more vplivati na igre fantov, ki pod pritiskom vedno znova klecnejo. Dosedanjemu selektorju je potekla pogodba, Ropret je torej v škripcih, kako naprej. Jasno je edinole to, da bo izbrano vrsto še naprej najverjetneje vodil domač strokovnjak. Izbira potencialnih kandidatov ni tako mizerna, kot se zdi na prvi pogled. Fujs se je izpostavil kar sam, mednarodne izkušnje ima visoko ambiciozni dr. Bogdan Kotnik, ki ga drugorazredni projekti ne zanimajo, tudi Zoran Jerončič ima kaj pokazati. Prejšnji selektor Vuković je sam izbral primeren trenutek za slovo, ga bo tudi Slabe?