Tiskane izdaje
Ljubljana - Že debelo desetletje, od evropskega prvenstva leta 2003 v Kranju in Ljubljani, se Vaterpolska zveza Slovenije (VZS) bori za golo preživetje. Na jutrišnji skupščini bodo delegati razpravljali o morebitnem stečaju ali v skrajnem primeru celo ukinitvi, saj se je na zvezi nabral dolg v višini debelih 400.000 evrov.
Zdajšnji prvi mož zveze Gorazd Gotovac, ki krovno organizacijo vodi zadnje leto, se ne bo potegoval za nov štiriletni mandat, saj pravega časa za to nima, sam pa se je v VZS vključil kot nekakšen tehnokrat, ki naj bi izpeljal poenostavljeno prisilno poravnavo, vendar pa zveza v pogovorih z upniki ni bila uspešna.
»V trenutnem položaju nismo ne živi ne mrtvi, možnih je več scenarijev, tudi stečaj zveze, saj kandidata za predsednika ta čas ni, kar pa se lahko spremeni tudi še na skupščini. Upam, da se bodo delegati odločili v dobro vaterpola in se bo ta organiziral na novo. To je seveda v domeni ustanoviteljic,« poudarja Gotovac in dodaja, da ta hip na zvezi ni sredstev za normalen razvoj.
Popolna razpustitev zveze skorajda ne pride v poštev, saj bi s tem vaterpolo izgubil možnost kandidiranja na razpisih in bi v celoti ostal brez sredstev, pod vprašaj bi se postavilo tudi sodelovanje v okviru Mednarodne in Evropske plavalne zveze in posledično »stolčki« slovenskih funkcionarjev. Klubi bi tudi s težavo izpeljali kakršno koli regularno tekmovanje.
»Predsednik je odgovoren za svoje delovanje. V zadnjem letu zveza ni ustvarila novih dolgov, s prijavami na razpise se nam je celo posrečilo prirediti kvalifikacije za mladinsko evropsko prvenstvo. Zaradi številnih delovnih obveznosti zapuščam predsedniški stolček, v zmanjšanem obsegu pa sem še vedno pripravljen pomagati vaterpolu na ravni kluba ali zveze, če bo želja za to,« je za STA še povedal Gotovac, ki ni želel odgovoriti na vprašanje o krivdi preteklih predsednikov, saj policija vodi nekatere postopke, sam pa informacij o tem, kako daleč so možje postave pri svojem delu, nima.
