Tiskane izdaje
Spominjal je na slovite ekipe Lancea Armstronga, ki so brez težav nadzorovale karavano in tekmece lomile z visokim ritmom. Nosilec rumene majice in branilec lovorike niti v enem trenutku nista pokazala slabosti. Tudi izjemno navitem ritmu, ki sta ga v sedmi etapi narekovala Christopher Froom, v osmi pa Jürgen Van den Broecke, sta sledila brez težav, brez posebej opazne utrujenosti na obrazu. Na poti do skupne zmage ju lahko ustavi le nesreča ali morebiten črn dan, na katerega pa nista tako imuna, kot sta bila denimo Armstrong in Indurain, katerih slog in taktiko sta ubrala. Medtem ko Wiggins meni, da na Touru nikoli ni prehitro obleči rumene majice, pa Evans in njegov strateg John Lelangue pravita, da nimata obveze braniti majico, in sta zato veliko bolj sproščena. O tem, kdo se bo zavihtel na najvišjo zmagovalno stopničko na Elizejskih poljanah, pa bosta odločili vožnji na kronometer. Oba ga pričakujeta z veliko nestrpnostjo. Wiggins je Evansa pred dvema mesecema premagal na Kriteriju Dauphine in se noče obremenjevati z vlogo favorita, Avstralec pa meni, da bo to zelo pomembna »ura resnice« za samozavestno nadaljevanje dirke. Zato noče niti za trenutek negativno razmišljati, kaj bo, če ne bo ...
Vsem drugim udeležencem dirke po vsem videnem v prvi tretjini preostane bitka za tretje mesto. Najbližje zmagovalnemu odru je po videnem v osmih etapah Vincenzo Nibali. Italijan ima za seboj močno ekipo Liquigasa, v kateri je zelo pomemben člen razpoloženi Kristijan Koren. Tudi dovolj izkušenj ima, vprašanje pa je, če bo peklenski ritem, kakršnega so na prvih klancih narekovali Wigginsovi pomočniki, zdržal brez krize ali dveh. Za petami sta mu Rus Denis Menčov, Belgijec Van de Brucke, Španec Haimar Zubeldia, prvi Wigginsov pomočnik Froom in nenazadnje tudi Jani Brajkovič, ki v bitki za mesta v prvi polovici deseterice stavi predvsem na vožnjo na čas.
Prvi dve hribovski in tudi vse ravninske etape je zaznamovala izjemna napadalnost, kakršne na Touru še ni bilo. Posledica je kar dvajset odstopov. Med nesrečniki sta tudi olimpijski prvak Samuel Sanchez, čigar nastop v Londonu je zaradi poškodbe rame zelo vprašljiv, in zmagovalec Gira Hejsedal. Wigginsa nepredvidljivost napadov ni presenetila. Spominjajo ga na mladinske dirke, ko vsi vsevprek napadajo. Razlog za napadalnost so izgube časa. Na vzponu na La Planche des Belles Filles je bilo kar nekaj poražencev (Van den Broeck, Valverde, F. Schleck), ki so želeli že v naslednji etapi z vso močjo nadoknaditi zaostanek. Ponujeno priložnost so z vso močjo zagrabili. Vprašanje pa je, kako bodo te silovite spremembe ritma in poraba energije vplivali na konec tritedenskega maratona.
V igri velikih je veliki dan dočakal tudi najmlajši udeleženec dirke - Francoz Thibaut Pinot. V najdaljših desetih kilometrih življenja, kot je opisal boj s samim seboj v zaključku dirke (po imenitnem vzponu na prelaz Croix), je dvaindvajsetletnik iz francoskega moštva FdJ-Big Mat uresničil mladostne sanje.
