Tiskane izdaje
Slovenska plavalna družina bo kmalu praznovala približno 100 let, odkar je ta zanimiva športna panoga obiskala Slovenijo na organiziran in sistemsko urejen način, približno po koncu prve svetovne vojne. Resda naj bi poznali prva kopališča na našem ozemlju že v antiki, prelomna dogodka pa sta bila predvsem odprtje prvega kopališča na Ljubljanici leta 1904 in pridobitev središča na Iliriji, ki je bilo zgrajeno leta 1929.
Odtlej se je marsikaj spremenilo; če ne drugega, Ljubljana ne premore pokritega olimpijskega bazena, slovensko čast v tej kategoriji pa rešujejo Kranj in Maribor ter nekateri kraji, v katerih imajo olimpijski bazen pokrit z umetnim balonom. Prav skromna infrastruktura nemara najbolj zavira še hitrejši razvoj športa, ki sodi med univerzalne oziroma bazične športne panoge. Ob tradicionalnih plavalnih središčih (Kranj, Radovljica, Ljubljana, Ravne) se počasi vzpenjata Maribor in Celje, PZS je predstavila tudi klub v Radencih, v Novem mestu pa se ni izšlo, regiji Dolenjska/Notranjska in Prekmurje ostajata neizkoriščeni. Pod dežnikom Plavalne zveze Slovenije (PZS) deluje 39 klubov, v katerih organizirano vadi 2517 registriranih plavalcev v kakovostnem in vrhunskem programu, dodatnih 10.170 plavalcev je vključenih v programe rekreacije ali interesne dejavnosti.
V Sloveniji torej obstaja velik interes za specifično gibanje v vodi, prav tako je zgovorna anketa, ki sta jo pred olimpijskimi igrami v Londonu naročila Fundacija za šport in Olimpijske komite Slovenije: plavanje se je uvrstilo na četrto mesto med panogami, »ki naredijo Slovence ponosne v primeru uspehov«. Kljub vsemu se zdi, da glas ljudstva ne odmeva dovolj močno, da bi ga (u)slišali gospodarstveniki in odgovorni pri deljenju sredstev iz javnih virov. »V Sloveniji je težko najti pokrovitelja, ki te je pripravljen podpreti z večjo investicijo. Gospodarski položaj se slabša, tudi država zagotovo premalo investira v šport,« je prepričan Miran Kos, sicer priznani koroški odvetnik, prvi mož Plavalne zveze Slovenije.
Na letošnjem svetovnem prvenstvu v plavanju, ki bo od 2. do 9. avgusta na jugozahodu Rusije, bo zastopalo Slovenijo enajst reprezentantov, le ravenski adut Damir Dugonjić pa realno meri pod vrh. To ni naključno. Ena od ovir za hitrejši razvoj vrhunskega plavanja pri nas je osip plavalcev po končanem srednješolskem izobraževanju. Fantje in dekleta se vpišejo na univerzo in preselijo drugam, tam pa izgubijo stik z matičnim klubom in organiziranim plavanjem. Na PZS deluje sedem trenerjev-koordinatorjev prek programa panožnih športnih šol na resornem ministrstvu, v vojski (6) in policiji (2) je zaposlenih sedem plavalcev, toda to je premalo za stik s svetovnim vrhom.
»Med kadeti in mladinci imamo res dobre rodove plavalcev, zato razmišljamo, kako bi jim omogočili gradnjo nadaljnjih karier v plavanju. Od plavanja morda ne moreš živeti, lahko pa pridobiš znanje in disciplino, ki sta nujna za uspeh, spoznaš prave ljudi in si odpreš kakšna vrata za obdobje po koncu plavalne kariere,« je ocenil Kos, tudi sam nekdanji plavalec. Plavanje premore dovolj strokovnjakov, primankujejo mu – kot številnim drugim športnim panogam pri nas – infrastruktura in sredstva za izvajanje programov. Prva je povečini v domeni lokalnih skupnosti, PZS je usmerjena v vrhunski šport, športno vzgojo in podeljevanje strokovnih licenc. »Glede na skromen interes sponzorjev in padajoči trend sofinanciranja od države moramo skrbno paziti, katere programe bomo podprli, katere plavalce in vsebine,« je pojasnil Kos.
Proračun PZS je lani znašal 726.940 evrov, te prihodke pa bi lahko razčlenili med prihodke na razpisu ministrstva (38 %), od fundacije za šport (30 %), od lastne dejavnosti, kot sta rekreacija in vadnine (25 %), OKS (6 %) in pokroviteljev (1 %). Letos je bilo PZS še težje, saj zamuja razpis ministrstva, sredstva FŠO so manjša. Kako do več sredstev, se sprašujejo na večini panožnih zvez pri nas, tudi na PZS izpostavljajo dva dejavnika. »Prvi je kategorizacija športov, ki po novem 'favorizira' več panog kot prej, četudi je denarna malha na ministrstvu ostala ista, zato posledice niso dobre. Prav tako drži, da bi morala država veliko več vlagati v šport, saj bi to ne nazadnje blagodejno vplivalo tako na perspektivo športa kot na državne blagajne, predvsem zdravstveno,« je še dodal Kos. PZS se bo znotraj OKS zavzela za aktivnejši dialog z državo, da bi ji predstavili, kako veliko bi dobila nazaj v zameno za relativno majhen odstotkovni strošek v BDP.
Vodstvo plavalne zveze torej premore načrt za dvig panoge kljub gospodarski krizi v Sloveniji. Počasi, toda vendarle plavajo v isto smer tudi klubi znotraj zveze. Plavalec, ki je s severa prišel študirat v Ljubljano, namreč še nekaj časa nazaj ni mogel vaditi v metropoli, če pred tem ni prestopil v ljubljanski klub. Tudi to se spreminja, kar je dobrodošlo.
