Tiskane izdaje
Ljubljana – O slovenskih polfinalnih nasprotnikih na EP v Bolgariji (v soboto ob 16.45 v Sofiji), Italijanih, je odveč izgubljati besede. Njihovi rezultati so zgovorni sami po sebi. Njihova zlata leta so bila devetdeseta, ko so vitrino napolnili do vrha, po prelomu tisočletja so za malenkost padli, a vselej držali svetovni vrh vsaj za rep.
Med letoma 1990 in 2000 so se »azzurri« z vsakega velikega tekmovanja vrnili z odličjem: s srebrom in bronom na OI, s tremi kolajnami najžlahtnejšega leska na SP, z zmago v svetovnem pokalu in kar osmimi v svetovni ligi, s tremi zlatimi odličji na EP. Pri številnih uspehih je imel prste vmes tudi zdajšnji slovenski selektor Andrea Giani, ki je v majici z državnim grbom zbral toliko nastopov kot nihče drug, jutri pa lahko s slovenskim čudežem zadá usoden udarec ekipi, ki pod selektorjem Gianlorenzom Blenginijem prav tako doživlja vnovičen preporod. Blengini je bil kot igralec neopazen, kot trenerja pa ga krasi enaka zmagovalna miselnost kot Gianija.
»Po zamenjavi selektorja je Italija spet dobila neko ravnotežje. Fantje morajo zdaj vselej igrati na zmago, pri 'azzurrih' vse drugo razen prvo mesto ne velja nič,« je o vplivu mladega selektorja Italije spregovoril strokovnjak na slovenski klopi. Po lanskem polomu na SP, ko so igralci pod zeleno-belo-rdečo zastavo vpisali komaj 13. mesto in prehiteli eno samo evropsko reprezentanco, Belgijo, in po letošnjem razpletu brez stopničk v svetovni ligi se je stolček zamajal Mauru Berrutu, italijanski funkcionarji pa so nadomestek zanj našli kar v njegovem pomočniku Blenginiju. Ta je moštvo temeljito očistil, predvsem pa nenadejano zamenjal podajalsko dvojico.
Namesto prekaljenih in uigranih Dragana Travice in Micheleja Baranowicza je priložnost ponudil komaj 19-letnemu (!) Simoneju Giannelliju, ki je sploh najmlajši prvi organizator igre na prvenstvu, in 17 let starejšemu veteranu Pasqualeju Sottileju. Osupnil je odbojkarski svet, tvegal, a očitno zadel v polno. V ekipi ni več niti prvega blokerja Emanueleja Birarellija in uveljavljene sprejemalske naveze Simone Parodi – Jiri Kovar, za nameček je kapetanski trak nadel blokerju (Simoneju Butiju), kar ni ravno ustaljena praksa v sodobni odbojki. Toda njegove neobičajne poteze so sadove obrodile že na septembrskem svetovnem pokalu na Japonskem, ki je bil za udeleženke s stare celine dobra generalka pred EP.
Italijani so tam osvojili drugo mesto z enakim razmerjem zmag in porazov (10:1) kot zmagovalci Američani in tretjeuvrščeni Poljaki, s tem pa so si tudi že – kot prva evropska reprezentanca – zagotovili nastop na OI prihodnje leto v Riu. S tega stališča so v Sofiji povsem neobremenjeni, po drugi strani pa tudi manj nabrušeni kot preostala trojica polfinalistov, ki olimpijskih vstopnic še nima v žepu. Za nameček so bili sogostitelji letošnjega prvenstva le do četrtfinala, dotlej so torej leteli na emocijah in ob pomoči evforične publike v Torinu in Busto Arsiziu, v Bolgariji pa te prednosti nimajo več. Obenem so morali v nasprotju s Slovenci, ki so v Sofiji že od ponedeljka, na prizorišče zaključnih bojev prispeti šele včeraj, vendar pa nekdanji slovenski selektor Gregor Hribar v tem ne vidi težave. Vidi jo drugje: »Vsaka dvorana ima svoje posebnosti in zahteva nekaj časa za prilagoditev; dvorano, v kateri igraš več tekem, tudi bolje obvladaš, morda je v tem slovenska prednost.«
Za dodatno iskrenje pred polfinalnim dvobojem bodo poskrbele tudi klubske povezave: Klemnu Čebulju, ki bo v novi sezoni serie A igral pri Civitanovi (nekdanji Macerati), bosta jutri nasproti stala soigralca Osmany Juantorena (za rojenega Kubanca je to EP prvo veliko tekmovanje pod novo zastavo) in Giulio Sabbi; Tine Urnaut, ki si je novega delodajalca našel pri slovitem Trentinu, pa si bo gledal iz oči v oči s Simonejem Giannellijem, Filippom Lanzo, Massimom Colacijem in Olegom Antonovom. Tekmovalnega naboja torej v soboto na obeh straneh ne bo manjkalo.
