Z napredkom zadnjih let prek meje normalnega

Ljubljana – Stuttgart 2007 z zlatom Mitje Petkovška na bradlji in srebrom Aljaža Pegana na drogu ostaja zadnje gimnastično SP, na katerem je Slovenija osvojila kolajno. Sašo Bertoncelj je v Nanningu ostal brez nje za mišjo dlako, kljub temu pa so mu včeraj na GZS pripravili prisrčen sprejem, pričakal ga je tudi Miro Cerar, ki bo prihodnji teden proslavil 50 let od svojega prvega naslova olimpijskega prvaka.

Pravkar končano SP je bilo rekordno po številu telovadcev, saj jih je prvič nastopilo prek 600, kot je ocenil selektor slovenske moške izbrane vrste in Bertoncljev trener Sebastijan Piletič, je bilo to po njegovih izkušnjah najbolje organizirano prvenstvo doslej. Mesto je živelo za tekmovanje, ki je bilo prav posebno tudi zato, ker od tam prihaja nekdanji trikratni olimpijski prvak Li Ning, prireditelji so vanj vložili res veliko energije. Za popolno slovensko sliko je tako manjkala le kolajna, pri čemer se je na seznam dobitnikov odličij vpisalo 14 držav, naši južni sosedje Hrvati so denimo osvojili kar dve (Filip Ude na konju in Marijo Možnik na drogu).

»Da, Sašo ni dobil kolajne, je pa izpolnil cilj in željo, da prikaže dve dobri sestavi. In to ne glede na vse težave, ki jih je imel letos, nastopil je, kot da jih sploh ni bilo. Dejstvo je, da je ocena subjektivna, danes sem si še enkrat ogledal njegov nastop in zlahka bi dobil nekaj desetink višjo, tudi za 2. mesto. Ko sem se pogovarjal s trenerji, so bili številni enakega mnenja, a sodniki so se odločili, kot so pač se, tudi njim bi bilo krivično očitati karkoli. Vedeli smo, da Sašo sodi v ožji krog kandidatov za osvojitev kolajne, na koncu mora biti vedno nekdo četrti. Vesel sem tudi 4. mesta in upam, da se bo Sašo še nekaj let obdržal na takšni ravni,« ni bil nezadovoljen Piletič, ki je v bran vzel tudi druga dva tekmovalca Žigo Šilca in Petra Lampreta, čeprav sta zaostala daleč za cilji, češ da v tako številčni konkurenci vsaka napaka prinese nazadovanje tudi za 40, 50 mest.

Piletič in Bertoncelj že razmišljata, kako bi za prihodnjo sezono zvišala izhodiščno oceno sestavi (a ohranila izvedbo, ki ne bi prinesla več kot točke odbitka), pri čemer je prvenstvo v Nanningu odprlo vprašanje, kam vse skupaj vodi. Vse več je namreč pravih akrobacij, Nemec Andreas Bretschneider je denimo za drog celo pripravil prvo prvino težine H, nizozemski velemojster Epke Zonderland je na tem orodju nastopil s sestavo z izhodiščno oceno 17,700, z naskokom najvišjo na celotnem tekmovanju. In kljub veliko slabši izvedbi denimo dobil enako oceno za sam nastop kot precej bolj elegantni drugouvrščeni Kohei Učimura.

»Težavnost preveč narašča. Veliko preveč. Najti bomo morali neko rešitev. Gre za 'artistično' gimnastiko in ne želim, da to poimenovanje povsem zvodeni,« je po SP ugotavljal predsednik mednarodne zveze (FIG), 80-letni Bruno Grandi, potem ko je odprava omejitve ocen do 10,000 po letu 2005 povzročila izjemen skok. O tem so trenerji razpravljali na okrogli mizi, ki jo je pripravil tehnični komite FIG, obiskanost pa je bila zavoljo problematike zelo velika. »Res smo se o tem ogromno pogovarjali. Z novimi materiali, napredkom pri orodjih, novimi pristopi in treningi smo prestopili mejo normalnega. Pred desetimi leti si ne bi nikdar predstavljal, da bodo fantje izvajali sestave, kot jih. Zdaj pa se je pojavil strah, kam bo vse to šlo, verjetnost poškodb se povečuje, vprašanje je, ali si to tudi zares želimo. Torej težke prvine, nevarne skoke in to na račun umetniškega vtisa, lepe izvedbe. Zdaj se iščejo rešitve, kar bi bilo za nas gotovo bolje, saj nismo takšni kaskaderji, imamo pa dobre izvedbe,« je težavo, ki bo v prihodnje gotovo še aktualna, izpostavil Piletič.