Za Lavillenieja SP še naprej zakleto

Peking – Renaud Lavillenie je eden največjih atletskih zvezdnikov, svetovni rekorder v skoku s palico, olimpijski prvak, na EP je zmagal tako v dvorani kot na prostem, na SP v dvorani, na prostem pa … Ne gre. Tudi v Pekingu je ostal brez tako želenega naslova svetovnega prvaka, zadovoljiti se je moral z bronom. Slovenec Robert Renner je bil 13., a dosegljiva je bila tudi višja uvrstitev.

Lavillenie, atlet leta 2014 po izboru IAAF, je v zadnjih letih vladar skoka s palico, lani je s 616 cm postavil tudi svetovni rekord, a edini manjkajoči člen, ki bi zaokrožil njegovo zlato zbirko, se mu izmika in izmika. Resda je imel sredi sezone nekaj spodrsljajev, a v Peking je pripotoval kot edini tekmovalec, ki je letos preskočil 6 metrov, nazadnje konec julija na mitingu diamantne lige v Londonu. »Ne pozabimo, da je to skok s palico in da porazi na velikih tekmah niso prav nič nenavadnega,« je sicer opozarjal pred tekmo, za katero pa je imel jasen cilj: »Želim biti prvi, saj mi je na treh svetovnih prvenstvih spodletelo,« je spomnil na Moskvo 2013, kjer je bil drugi, ter Berlin 2009 ter Daegu 2011, kjer je bil tretji. Previdnost ni bila odveč, svetovna prvenstva so se očitno dodobra zažrla v njegovo podzavest in Peking je ponudi že videno, na SP Lavillenie ni tisti pravi. Potem ko je zlahka preskočil začetno višino 580 cm, se mu je namreč že na naslednji ustavilo, za kar je v veliki meri okrivil tudi palico, ki se ni »obnašala«, kot je pričakoval.

»Presenečen sem bil nad tem, kar se je zgodilo. Sploh ne vem, kaj je bilo narobe oziroma zakaj, a znova se je potrdilo, da tekmovanja v skoku s palico niso lahka. Ponavadi mi 590 cm ne predstavlja težave, danes pa … Ne vem, forma je prava, višine pa ni bilo. To je sicer moja 13. kolajna z velikih tekmovanj, seveda pa je razočaranje precejšnje. A takšni so pač zakoni športa,« je ugotavljal Lavillenie, ki si je 3. mesto delil s poljskima tekmecema Piotrom Lisekom in Pawlom Wojciechowskim. Naslov svetovnega prvaka je presenetljivo pripadel Kanadčanu Shawnacyju Barberju, medtem ko je bil drugi branilec naslova Nemec Raphael Holzdeppe.

Edini slovenski finalist za zdaj v Pekingu, Robert Renner, se v boj za najvišja mesta pričakovano ni vmešal, saj so bile že preskočene kvalifikacije, v katerih je s 570 cm postavil tudi nov državni rekord, zanj velik uspeh. Tokrat je zmogel precej manj, 550 cm, kar je bila tudi začetna višina tekmovanja, nato pa letvico trikrat podrl na 565 cm in zasedel 13. mesto. S svojo predstavo ni bil zadovoljen. »Po preskočenih 550 cm sem pričakoval, da mi bo steklo, a na 565 cm nisem bil niti enkrat blizu uspeha. Moram priznati, da sem se nadejal boljšega rezultata. Cilji so bili veliki, vendar ni bilo pravega adrenalina, že s preskočenimi 565 cm v prvem poskusu pa bi bil zelo visoko. Sem kar malo razočaran,« je priznal Renner, ki si za svoj prvi nastop na SP vsekakor zasluži zelo pozitivno oceno. Je pa res, da bi mu 565 cm, če bi jih zmogel v prvem skoku, česar je bil zmožen po videnem v kvalifikacijah (tedaj je v prvo preletel 570), prineslo 7. mesto.

Medtem sta se od prvenstva poslovili tudi Maruša Mišmaš in Tina Šutej, ki sta izpadli v kvalifikacijah teka na 3000 m z zaprekami oziroma skoka s palico, a za nastopa jima gresta zelo različni oceni. Mišmaševa je namreč dosegla svoj drugi najboljši čas (9:37,73) in je med 45 tekmovalkami zasedla 21. mesto, medtem ko Šutejeva ni zmogla svoje začetne višine, 430 cm. Mišmaševa je imela pred meseci sicer višje cilje za SP, a poškodba gležnja ji je načrte pokvarila. Zato je bila z včerajšnjim tekom, ko se ji je v zadnjih dveh krogih poznalo pomanjkanje kondicije, zelo zadovoljna. »Takšnega časa nisem pričakovala. Tekma je bila psihično zelo naporna, saj nisem povsem zaupala vase zaradi poškodbe. A na koncu sem vendarle spet uživala na zaprekah, med tekom sem se počutila odlično,« je črto pod prvi nastop na SP (v prvi predtekmovalni skupini je bila sedma) potegnila Mišmaševa. Grosupeljčanka je med Evropejkami zasedla 4. mesto, le dve tekmovalki s stare celine pa sta se prebili v finale.