Tiskane izdaje
Ljubljana – Ko je predsednik atletske zveze Gregor Benčina 10. septembra na sprejemu najboljših slovenskih atletov in atletinj pri glavnem sponzorju Telekomu Slovenije govoril o svetli prihodnosti naše kraljice športa – mladi so na EP in SP osvojili sedem kolajn ter se zelo dobro odrezali na članskem SP v Pekingu – je navzven kazalo, da na »Gregorjevem dvoru« prevladuje harmonija.
A je bil hvalospev zlato-srebrni-bronasti mladi prihodnosti, Robertu Rennerju, Matiji Muharju, Maji Bedrač, Veroniki Domjan, Luki Janežiču in Žanu Rudolfu ter drugim velikim obetom (Maruši Mišmaš, Jaki Muharju in Barbari Špiler), kot radi rečejo Primorci, le zatišje pred burjo. Pravzaprav pred orkanom, ki bo, kot kaže, odnesel najbolj odgovorna moža rezultatsko letos vendarle uspešne zveze. Ne glede na spodrsljaje nekaterih starejših članov, predvsem Martine Ratej in Tine Šutej na SP.
Predsednik Benčina in direktor Luka Steiner sta namreč odstopila. O usodi njunih odstopnih izjav bo odločil upravni odbor AZS na seji v prihodnjem tednu, kot so sporočili z Letališke oziroma sedeža zveze, pa bosta po skupnem dogovoru svojo delo opravljala do izvolitve novega vodstva. To bo predvidoma na skupščini do konca januarja prihodnje leto.
V atletskem zakulisju je bilo v minulih mesecih bistveno bolj vroče, kot je bilo videti navzven. Odstop Benčine niti ni presenečenje, čeprav ne sodi k značaju človeka, za kakršnega ga imajo v njegovem poslovnem svetu, a tudi športnih krogih. Razlogi, ki so ga pripravili do odstopa, so bili očitno zelo močni. Že dalj časa je znano, da z njegovim vodenjem zveze atleti niso zadovoljni. Menda pa niti v upravnem odboru. Medtem ko so atleti to glasno povedali z bojkotom nastopa na evropskem ekipnem prvenstvu reprezentanc (prvič v zgodovini nekoč uveljavljenega pokala Bruna Zaulija se je zgodilo, da niso nastopili najboljši), so člani upravnega odbora po nojevsko tiščali glavo v pesek. Ali pa jih je predsednik tako obvladal, da so bili raje »modro tiho« in čakali na ugoden veter.
Kar nekaj spornih stvari se je zgodilo v Benčinovem vladanju. Za nekatere, sicer negativno izpostavljene odločitve njegovi sodelavci, stroka in tudi mnogi člani upravnega odbora menijo, da so bile preveč avtokratske za športno organizacijo, kakršna je atletska zveza. S slogom vodenja (v katerem je precej napuha), kakršnega poznamo pri nekaterih predsednikih v drugih zvezah, pa se očitno niso strinjali, a so ga pri ključnih zadevah podpirali.
Za atlete je bilo najbolj sporno, da so bili v odločilnih mesecih treningov odrezani od vira sredstev za priprave. Prvi denar so dobili z osemmesečno zamudo – namesto oktobra lani šele maja letos. Povrhu niso bili zadovoljni niti z nekaterimi ukrepi, ki niso običajni za ravnanje prvega moža katerekoli športne organizacije. Reprezentanti in reprezentantke so morali sami plačevati nastop v državnem dresu na avgustovski balkanijadi v Romuniji. Plačila letalskih potnih stroškov so bili oproščeni le zmagovalci. Drugouvrščeni so morali plačati dve tretjini vozovnice, tretjeuvrščeni polovico, že četrtouvrščeni pa celotno ...
Luka Steiner svojega odhoda noče opredeliti, bolj ali manj pa je jasno, da je odstopil zaradi nestrinjanja s politiko predsednika. Primer Damjana Zlatnarja, ki je nekaj mesecev vodil stroko, je pripomogel k razbistritvi, a bržkone tudi zameglitvi razmer na zvezi. Zagotovo pa ni odločilen za odhod prvega in drugega moža. Trideset tisoč evrov plačila za zamudo letala iz Madrida v Čile na mladinsko SP je seveda finančna škoda, ki pa tako močne zveze ne bi smela spraviti na kolena. Še zlasti če nanjo pogledamo skozi prizmo stroškov za »mednarodno uveljavitev«.
Benčina in atletska zveza sta si v minulih dveh letih in pol močno prizadevala, da bi Slovenija v izvršnem odboru evropske zveze dobila naslednika Janeza Aljančiča. Predsedniku je to po nekaj gostovanjih Sergeja Bubke in evropskih atletskih aristrokratov letos uspelo. Kot kaže, pa bo (z odstopom ali brez njega) to vendarle »pirova zmaga«, po domače povedano stran vržen denar ... To je predsedniku in organizatorjem proslule ekipne tekme balkanskih držav »Balkanation«, dal po svoje vedeti tudi prvi mož evropske atletike Svein Arne Hansen, ki je bil z nekaterimi pomembneži v Velenju na prvem sestanku komisije za razvoj, katere član je tudi Luka Steiner. Vabilu na ogled tekme in slovesno večerjo se ni odzval, kar je najmanj čudno glede na to, kako je le nekaj mesecev pred tem na volilnem kongresu na Bledu hvalil slovenske gostitelje. Res pa je tudi, da je bilo tekmovanje pod Benčinovo taktirko v vseh pogledih za atletsko stroko zelo nenavadno.
