Za Orbana je žoga najljubša igrača

Kruha in iger! Tako kot v starem Rimu so se po pričevanjih poznavalcev v Budimpešti ob zadnjem gostovanju slovenske hokejske reprezentance lotili vsakdana tudi v naši vzhodni soseščini. Avtoritativna vlada z Viktorjem Orbanom namreč kljubuje jezi ljudstva po ekonomski krizi tudi z vlaganjem v šport. In glasno ploska slehernemu uspehu na štadionu, v bazenu, na parketu ali ledeni ploskvi.

Hajra, Magyarorszag! (Dajmo, Madžarska!) – s tem vzklikom, že dolgo navzočim na tribunah športnih prizorišč, kjer tekmujejo reprezentance naših vzhodnih sosedov, predsednik vlade Orban sklene sleherni svoj govor. Zgleduje se po navijačih, mnogim med njimi pa se je prikupil zaradi vlaganja zadnjih let v nogomet. Ta je dobil od države med letoma 2011 in 2014 približno 250 milijonov evrov, slaba tretjina je pripadla 13 nogometnim klubom.

Resda tudi danes v številnih trgovinah s spominki v središču zelo živahne metropole ob Donavi največkrat ponujajo drese z napisi igralcev iz slavne madžarske nogometne preteklosti, zlasti neprekosljivega Ferenca Puskasa, toda lanski nastop na evropskem prvenstvu, prvem velikem nogometnem tekmovanju za to nacijo po SP v Mehiki 1986, je botroval že kar pozabljeni evforiji. Ko so v velikem »avstroogrskem« derbiju Madžari ugnali svoje alpske sosede, je bilo veselo kot že dolgo ne – v hipu je ljudstvo pozabilo na prazne denarnice in na zaplete z begunci. Sledila je tudi nepozabna predstava z remijem proti poznejšim evropskim prvakom Portugalcem – 3:3! Po presenetljivi uvrstitvi v izločilni del pa ni bilo več energije za boj z igrivimi Belgijci (0:4).

Kakorkoli, prvi mož vlade, ki ga zaradi številnih potez in odločitev, nazadnje denimo o zapiranju srednjeevropske univerze v Budimpešti, po svetu označujejo tudi za diktatorja, je – o tem ni dvoma – velik nogometni privrženec. Zato je tudi po letih krize, tudi številnimi podkupovanji in celo z izgonom Ferencvarosa, najbolj priljubljenega kluba na Madžarskem, v nižji ligaški razred, spodbudil vlaganje, se navduševal nad uspehi na mednarodni sceni, zlasti v primeru reprezentance, v svojem domačem kraju Felcsut poskrbel za odprtje sodobne nogometne akademije. Vložek v novi nacionalni štadion, v znesku kar 320 milijonov evrov, kajpak ob premierjevi odobritvi, pa naj bi bil še kako viden ob končni podobi enega najbolj luksuznih športnih objektov stare celine. Seveda z licenco za prirejanje finalne tekme lige prvakov kot tudi za enega od prizorišč evropskega prvenstva 2020.

Nova vodna arena, v kateri bodo v prihajajočem poletju prvič doslej na Madžarskem gostili svetovno prvenstvo v plavalnih disciplinah, vaterpolu in skokih, pa po napovedanem udobju, pridihu sodobnosti in funkcionalnosti prekaša prav vse podobne na svetu. Vaterpolo med ljudstvom ne more ujeti priljubljenosti nogometa, toda pri naših sosedih ima zaradi številnih lovorik in izjemne tradicije nadvse spodoben status. Tudi plavalna reprezentanca se slehernega velikega tekmovanja loti zelo ambiciozno, Katinka Hosszu, nazadnje sedemkrat zlata na decembrskem svetovnem prvenstvu v Kanadi, je sploh prva kraljica tekmovalnih bazenov in danes tudi najbolj prepoznavna športnica Madžarske. Pa četudi najbolj vznesenim patriotom ni všeč, da njeni uspehi ne pripadajo domači stroki, temveč ameriškemu strokovnjaku, obenem tudi njenemu soprogu, Shanu Tusupu.

Z Orbanovim dekretom o posebni podpori največjih podjetij petim vodilnim ekipnim športnim panogam v deželi – nogometu, rokometu, vaterpolu, košarki (zlasti ženski) in hokeju – so si posamezni klubi lahko privoščili precej več kot v prvih dveh desetletjih postsocialističnega obdobja. V Veszpremu in Szegedu kot za stavo kupujejo reprezentante iz cenjenih rokometnih dežel, ni je sezone, v katero hokejisti ne bi vstopili vsaj z eno novo dvorano, nogometna liga je zdaj spet bolj zanimiva, ko oživljajo nekoč slavne klube iz glavnega mesta. Na vrhu lestvice je Honved, v letih socializma vojaški klub kot CSKA v SZ in Bolgariji ali Dukla na Češkoslovaškem. Prav pri tem klubu je Puskas prestal polnih 17 let, tu je nekoč branil izjemni Gyula Grosics, tudi Zoltan Czibor in Sandor Kocsis, prav tako člana slovite nogometne madžarske šole po drugi svetovni vojni, sta bila Honvedova aduta. Nostalgiki sanjajo, da bi tudi v glavnem mestu spet imeli vidnega predstavnika na evropski sceni: zadnji madžarski moštvi, ki sta namreč igrali v skupinskem delu, sta Videoton iz Szekesfehervarja v evropski ligi 2012/13 (3. v konkurenci Sportinga, Basla in Genka) ter Debrecen v ligi prvakov 2009/10 (4. za Liverpoolom, Lyonom in Fiorentino).

»Kajpak pa ostaja cilj uveljaviti novi rod naših nogometašev v najuglednejših ligah na tujem,« nam je dejal kolega v novinarskem središču ledne dvorane in dodal, da pač polfinalista lige prvakov, kot je pri nas Jan Oblak, Madžari nimajo. Udarna reprezentančna asa Adam Szalai in kapetan Balazs Dzsudzsak igrata vendarle le za Hoffenheim in Al Wahdo iz Združenih arabskih emiratov.