Za pomočnike vožnja na kronometer zadnja zadolžitev

Firence – Vožnja na kronometer je tako določna disciplina, da brez dobre telesne priprave, tehnike vrtenja pedal in vrhunske opreme ni moč doseči vrhunskega rezultata. A tudi vse te prvine ne pomagajo, če kolesar ni psihično trden oziroma močne glave in pripravljen na mučenje. Kristjan Koren je bil na svetovnem prvenstvu v Toskani v vseh teh prvinah povprečen.

Pa ne zaradi tega, ker bi tako sam želel, ampak zato, ker kot izraziti pomočnik v svojem moštvu WorldTour nima časa, da bi se ukvarjal z vožnjo na čas. Korenova »ura resnice« je, da optimalno, z vso razpoložljivo močjo opravi svoje delo na cestni dirki, žal pa ne more biti konkurenčen, ker je to njegova zadnja zadolžitev. V Firencah ga je, kot trdi, delo opravil maksimalno. Rezultat pa je 50. mesto s šestimi minutami in 26 sekundami zaostanka. Ravninski kronometer, kakršen je bil letos na SP, je bil za Primorca le preizkus sposobnosti pred nedeljsko cestno dirko, v kateri bo pomočnik slovenskemu kapetanu Janiju Brajkoviču. »Bolje ni šlo. Že na štartu sem onemogočil samega sebe, ker sem se prepričal, da na progi za izrazite specialiste nimam možnosti. Na delih, kjer so najboljši vozili s hitrostjo okoli 55 km/h, sem bil jaz za tri do pet kilometrov na uro počasnejši. Zato ne morem biti razočaran. Lahko le rečem, da sem kolesaril po svojih najboljših močeh. Tako kot sem denimo lani v Valkenburgu, kjer sem zasedel 17. mesto. Nizozemska proga mi je z ovinki, vzponi in spremembami ritma zelo ustrezala. V Toskani je bil kronometer za močne živce,« je Koren pojasnil, zakaj je končal v zadnji tretjini. Njegovo povprečje je bilo krepko pod 50 kilometri na uro – 48,192 km/h. Korenova in tudi slovenska kronometrska resnica je torej: brez resnega treninga in priprav na klasičnih progah ni možno dosegati dobrih rezultatov.

Martin z rekordnimi 52,911 km/h

Kako hitra je bila vožnja na čas v Toskani na 57,86 kilometra dolgi progi, pove podatek, da je sanjsko mejo 50 km/h preseglo rekordnih 22 kolesarjev. Med mojstri najtežje kolesarske discipline so bili razred zase velemojstri Tony Martin, Bradley Wiggins in Fabian Cancellara. Vsi trije nosilci kolajn so s povprečjem več kot 52 km/h presegli dovčerajšnji rekord Martina 51,813 km/h (na 46 km dolgi progi v Københavnu 2011). Kako izjemen je Martinov novi rekord, 52,911 km/h, pa pove rekordno povprečje njegovega moštva v ekipni preizkušnji. Šest kolesarjev Omege-QuickStepa je bilo na kilometer krajši progi s 53,4 km/h hitrejših le za slabe pol kilometra na uro! Vsi trije šampioni so imeli seveda opremo, vredno formule 1. Wigginsov Pinarello, ki tehta 7,7 kg, se denimo imenuje »Bolid«. Samo elektronski menjalnik stane 8500 evrov ...

Osemindvajsetletni Nemec iz Cottbusa je bil najhitrejši na vseh merjenjih vmesnega časa, prednost pa je vseskozi povečeval. V enourni dirki na robu zmogljivosti je Martin (s prenosom 58 x11) v cilju prehitel Wigginsa (56 x 11) za 46 sekund, Cancellara (56 x 11) pa je zaostal še dve sekundi več. »Zmagati na tak način je nekaj, česar si nisem predstavljal. Jasno mi je bilo, da sem močan za zmago, vendar je velika razlika med želeti in narediti. Če ne bi osvojil naslova, bi bil zelo razočaran. V zadnjih petih kilometrih nisem tvegal. Pravzaprav sem že slavil zmago, ker sem vedel, da imam 40 sekund prednosti,« je komentiral tretji naslov Martin, ki se je tako izenačil z Avstralcem Michaelom Rogersom, ki je prav tako trikrat zapored zmagal med leti 2003 in 2005. Na vprašanje, ali je bil pod velikim pritiskom, je odgovoril, da si ga je sam naložil, ker tako bolje deluje.

Poraženca sta bila zadovoljna. Wiggins, ker je po lanski zlati kolajni na OI in zmagi na Touru nekako rešil izjemno slabo sezono, Cancellara pa, ker je pač osvojil že sedmo kolajno (štirikrat je bil zlat in trikrat bronast). Wiggins je povedal, da je v zadnjih kilometrih, ko je lovil Cancellaro, iz sebe iztisnil zadnje atome moči. V ciljnem šotoru je dolgo lovil sapo in ni vedel, katero mesto je osvojil. »Po izjemno slabem začetku sezone in vseh težavah je bilo seveda zelo težko reči, da bom osvojil kolajno. Premagal me je tekmec, ki je zaslužil zlato,« je razplet komentiral Britanec. Cancellara je pojasnil, da je z bronom zadovoljen, ker se letos ni osredotočil na vožnjo na čas. V ospredju sta bili klasiki Pariz-Roubaix in Po Flandriji, na katerih je izpolnil vsa svoja pričakovanja. V švicarski reprezentanci pravijo, da je imel pred SP v glavi veliko bolj cestno dirko kot pa vožnjo na kronometer.