Budimpešta – Andraž Jereb se je včeraj še dolgo tolkel po glavi zaradi zapravljene priložnosti, ki se mu je ponujala na svetovnem prvenstvu v Budimpešti. Potem ko je 25-letni judoist Bežigrada v prvem dvoboju kategorije do 66 kilogramov zanesljivo izločil neznanega Togovca Frederica Adebaya Olympia (10:0), je v podaljšku drugega kroga potegnil krajšo proti Belgijcu Kennethu Van Gansbekeju, proti kateremu je imel pravzaprav ves čas pobudo.
Jereb, ki je na svetovni jakostni lestvici 20., torej le dve mesti za suspendiranim evropskim podprvakom Adrianom Gombocem in 21 mest pred Gansbekejem, se je verjetno že videl v tretjem krogu. V rednem delu je bil namreč toliko boljši od dve leti starejšega Belgijca, da je bilo le vprašanje časa, kdaj ga bo spravil na hrbet. Toda Andraž, ki so ga z vzkliki »Dajmo, Andro!« s tribune spodbujali navijači iz JK Bežigrad, zanj pa je od blizu stiskal pesti tudi oče Milan Jereb, na žalost ni postavil pike na i.
»Bil sem boljši pravzaprav vse štiri minute. Kenneth je imel že dve kazni in vse je kazalo na to, da bom moral za (zmagovito) točko izvesti le še eno dobro akcijo. Med rušenjem ravnotežja je bil Van Gansbeke že trikrat tik pred tem, da bi padel, vendar se je vsakič nekako izvil in rešil,« se je Gorenjec na začasnem »delu« v Ljubljani spomnil svoje premoči v rednem delu, v katerem ga tekmec niti enkrat ni resneje ogrozil. Zato pa je 27-letni Belgijec hladnokrvno izkoristil prvo priložnost v podaljšku.
»Ker sem čutil, da sem močnejši, sem napadel in Kenneth je padel na koleno. Skupaj sva se prevalila naprej, pri čemer je njegova roka tako nesrečno ostala pod mojim vratom, da je lahko nadaljeval s tehniko davljenja. Poskušal sem se rešiti, se trudil kakšnih deset sekund, ko se mi je že začelo vrteti in verjetno sem bil tik pred tem, da bi zaspal na blazini. Zato mi ni preostalo drugega, kot da sem se vdal,« je prelomni trenutek opisal Jereb, ki je sicer v uvodnem obračunu že po dobri minuti prisilil k vdaji Olympia in tako poskrbel za prvo slovensko zmago na tem SP.
»O njem nisem vedel ničesar. Na ogrevanju sva s trenerjem Mitjo Železnikarjem preverila le, ali je levičar ali desničar, nato pa na hitro skovala taktiko. Z njim si niti nisem pretirano belil glave, bil sem že osredotočen na Belgijca,« je poudaril Andraž in dodal, da morda komu ena zmaga na SP že veliko pomeni, njemu pač ne, ker ima precej višje cilje. Zato tekmovanja v Budimpešti ne bo ohranil v najlepšem spominu, ohranja pa optimizem za naprej. Njegov dolgoročni cilj je nastop na OI leta 2020 v Tokiu.
»V zadnjem letu sem imel precej težav. Ne le s poškodbo kolena, zaradi katere sem okreval pol leta, v klubu je namreč za povrh odstopil še glavni trener Mirko Šindič. In to ravno v trenutku, ko bi najbolj potreboval mir in bi moral biti osredotočen le na trening. Sem pa v tem času spoznal, na katere ljudi se lahko zanesem, za nameček sem se prepričal, da sem sposoben marsikaj opraviti tudi sam,« je še razkril judoist Bežigrada, iz katerega prihaja tudi obetavni Martin Hojak (do 73 kg), ki bo danes prestal ognjeni krst na članskem SP. V drugem krogu – v uvodnem je prost – se bo postavil po robu Nemcu Igorju Wandtkeju. V dosedanjem edinem medsebojnem dvoboju (na lanskem EP v Kazanu) je bil uspešnejši 19-letni Ljubljančan.