Gatlinova zmaga je razjarila atletsko javnost, saj je bil 35-letni Američan že dvakrat pozitiven na dopinškem testu. Gledalci na stadionu so ga izžvižgali vsakič, ko so le imeli priložnost. Napadli so ga tudi mediji, ki so pogosto zapisali, da Gatlin sploh ne bi smel več tekmovati.
Takšne obtožbe se zdijo smešne oziroma hinavščina brez primere, meni Nick Harris iz agencije sporting intelligence, če se le ozremo na seznam nastopajočih na SP v Londonu.
Med njimi so poleg Gatlina še dvakratna olimpijska prvakinja v metu diska Hrvatica Sandra Perković, dvakratni olimpijski prvak z jamajško štafeto 4 x 100 m Yohan Blake, olimpijska prvakinja in podprvakinja na 100 m ovire Američanka Dawn Harper-Nelson, olimpijski podprvak v metu diska Madžar Zoltan Kovago, letošnji dvoranski evropski prvak v skoku s palico Poljak Piotr Lisek, trikratni olimpijski prvak na 400 m in s štafeto 4 x 400 m Američan LaShawn Merritt in drugi.
Jasno je, da je atletika zaznamovana z dopingom, zato še bolj v oči bode izjava predsednika Mednarodne atletske zveze (IAAF) Sebastiana Coeja, ki je na večer pred začetkom SP izjavil, da doping ni več največji izziv atletike, temveč je največji izziv športa, kako privabiti nove navijače in ohraniti atletiko zanimivo za mlade, poroča STA.
Coe si sicer zasluži pohvale za predloge, ki so pripeljali do dopinškega suspenza ruske reprezentance, ter za ustanovitev neodvisne enote za integriteto, a vseeno bi se moral kot predsednik IAAF bolje soočiti z vsako resnico, pa če je še tako neprijetna in škodljiva za ugled atletike, menijo pri britanskem časniku Guardianu.