Tiskane izdaje
Ljubljana – Predlog zakona o športu (ZSpo), ki ga bo v ponedeljek obravnaval kolegij resorne ministrice, je nesprejemljiv za slovensko športno družino, bi lahko povzeli iz pogovorov z vodilnimi možmi največjih športnih zvez pri nas. V zadnjem predlogu zakona o športu je nekaj členov z nenavadno vsebino, ki očitno ni usklajena s panožnimi zvezami.
Predlog zakona o športu na 43 straneh, s katerim naj bi uredili tudi področje, ki ga od leta 1998 določa veljavni zakon o športu, ne ureja področij, kot bi si želeli »proizvajalci športnikov«, torej klubi in panožne zveze. Nasprotno pa – med drugim – določa področje delovanja Javnega zavoda Planica, pristojnosti Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS), ureja področje usposabljanja strokovnih delavcev v športu in določa zeleno barvo dresov državnim reprezentancam.
V delovni skupini, ki je pripravljala predlog ZSpo, so povečini akterji zunaj društev in panožnih zvez (generalni sekretar OKS Edi Kolar, v. d. direktorja direktorata Darko Repenšek, direktor Zavoda Planica Jelko Gros, podpredsednik OKS Janez Sodržnik, Jakob Bednarik s fakultete za šport, ...). Panožne zveze neposredno zastopata Miran Kos (plavanje) in Matej Planko (planinstvo), torej dva od 25 v delovni skupini.
Za mnenje o predlogu zakona smo vprašali največji športni zvezi pri nas – nogometno, ki premore 42.644 registriranih igralcev, in smučarsko (SZS), ki združuje osem panog z 223 društvi.
»Predlog zakona je za nas povsem nesprejemljiv. Panožne zveze v njem niso omenjene, OKS pa daje še večja pooblastila kot doslej. Da bi trenerske strokovnjake izobraževali le na fakulteti za šport, je prav tako nesprejemljivo. Ob tem pa so v predlogu zakona definirali nacionalni center Planica – zakaj denimo niso določili tudi področij delovanja nogometnega in košarkarskega centra?« se je vprašal generalni sekretar NZS Aleš Zavrl in dodal, da pri nastajanju predloga ZSpo NZS ni sodelovala. Morda bo v prihodnjih tednih vendarle drugače, kot so predlagatelji zakona o športu zagotovili predsedniku NZS Aleksandru Čeferinu.
Da novi zakon o športu ni zrel ne za sprejetje ne za javno obravnavo, meni direktor smučarske zveze Jurij Žurej, ki dodaja, da zakona, ki obravnava raznovrstno področje, kot je šport, ne bi smeli obravnavati in sprejemati čez poletje.
»Spornih je več vsebinskih delov predloga zakona, naj izpostavim le strokovno usposabljanje in podeljevanje licenc učiteljem,« je zatrdil Žurej. Po njegovem ni pravilno, da panožne zveze niso prejemale zapisnikov sej in da objavljanje gradiv ni bilo urejeno na običajen način. Ob tem na eni od predstavitev ni bilo nedvoumno znano, kdo je pisec zakona, saj so bile prosojnice označene s podpisom OKS. Na smučarski zvezi v teh dneh pripravljajo pisne pripombe na predlog zakona o športu.
Zanimivo, sedmerice članov t. i. Komisije za akreditacijo programov usposabljanj ne bi mogel razrešiti nihče, lahko le odstopijo, njihov mandat pa bi trajal 7 let. Podroben pregled zakona ponuja še več členov, ki bi lahko povzročili upor predvsem med klubi, denimo 48. člen, v katerem piše, da se »za delovna razmerja športnikov in strokovnih delavcev uporablja zakon, ki ureja delovna razmerja«.
Težko pred koncem leta
V ponedeljek bo predlog ZSpo obravnaval kolegij resorne ministrice, ugledne profesorice z ekonomske fakultete Maje Makovec Brenčič. Če bodo odgovorni v ponedeljek prižgali zeleno luč zakonu o športu, bo šel ZSpo v enomesečno javno obravnavo, pri čemer predlagatelju zakona ni treba upoštevati morebitnih pripomb. Zakon nato sprejme vlada in ga pošlje v državni zbor, kjer sledijo tri obravnave. Upoštevaje našteto in ritem državnega zbora v času poletnih počitnic bi bil ZSpo lahko sprejet konec leta, četudi bi bil popolnoma usklajen – ta čas ni tako – z glavnimi akterji v športu.
