Zanima jih zgolj njihovo junaško srce

Reprezentančni podajalec Dejan Vinčič poudarja, da niso prišli tako daleč, da bi se zadovoljili s srebrom.

Objavljeno
18. oktober 2015 10.28
Janez Porenta, poročevalec
Janez Porenta, poročevalec
Sofija – »V finale gremo zmagat. Nismo prišli tako daleč, da bi se zadovoljili s srebrnim odličjem. Šli bomo na polno, iztisnili 120 odstotkov iz telesa. Psihično bo dvoboj zelo pomemben in naporen, a ostali bomo zbrani, hladni, osredotočeni,« ni v napovedi današnjega zadnjega obračuna slovenskih odbojkarjev na EP v Sofiji prav nič ovinkaril eden najbolj (pre)drznih fantov v tej zasedbi Dejan Vinčič.

»To je vse normalno,« je oceno včeraj doseženega izzivalno začel prekaljeni organizator igre in nato resneje dodal: »Dosledno smo se držali navodil, tako da nas tekmec ni mogel v ničemer presenetiti. Natančno smo vedeli, kaj dela in kje so njegove slabosti, prednosti. Vrhunsko smo igrali vse štiri nize, tudi tistega, ki smo ga izgubili. Bili smo blizu, imeli priložnosti, zato nam je bilo težko, ker smo vedeli, da smo ga tekmecu podarili in si ga v bistvu ni zaslužil. Generalno gledano nismo odstopali od sistema, še posebno pa so izstopali napadalci, že dolgo namreč nisem videl tekme, v kateri bi kdo realiziral toliko visokih žog na močan italijanski trojni blok.«

O tem, kaj fantastičen uspeh po dveh zaporednih zelo sladkih zmagah nad Poljsko in Italijo pomeni za slovensko odbojko in šport nasploh, še noče razpravljati. »Naše misli so zdaj usmerjene zgolj v finale, po njem pa bomo delali sklepe, kaj smo naredili in kakšne posledice bo to imelo,« poudarja Vinčič, ki ga je v dvorani Armeec spodbujala tudi soproga, ki je na dan polfinalnega dvoboja priletela iz Benetk: »Tudi sicer smo lahko hvaležni navijačem, ki se jih je zbralo neverjetno veliko, res so bili glasni in nas držali nad gladino v težkih trenutkih. Vemo, v kakšni krizi je Slovenija in kako velik finančni zalogaj je za povprečnega Slovenca pot v Sofijo, pa jih je vseeno prišlo tako veliko.«

Tako kot kapetan Tine Urnaut je tudi Vinčič večkrat glasno polemiziral z odločitvami glavnega sodnika, Turka Aziza Yenerja, ki ga dobro pozna še iz časov, ko si je kruh služil pri Milli Piyangu iz Ankare. »Dobesedno nam je ukradel polfinale v turškem prvenstvu, kar tudi on dobro ve, saj sva se pozneje o tem veliko pogovarjala. Nikdar mu tega nisem oprostil, in kadar se srečava, se vedno pošaliva na ta račun. Kakor koli, včeraj ni toliko grešil, da bi temu posvečal preveliko pozornost. Sodnik je pač svoja zgodba, ki nas ne zanima. Nas zanima samo naše junaško srce,« se ni pustil zmesti 29-letni Velenjčan, ki na tem prvenstvu ne le odlično razigrava soigralce, temveč je izredno koristen tudi v bloku (komaj verjetno, a v tem pogledu je uspešnejši od vseh treh slovenskih blokerjev), saj je z 11 uspešnimi poskusi celo najučinkovitejši med vsemi podajalci. Pri tem mu seveda izdatno pomaga višina, saj so dvometraši na tem igralnem položaju prej izjema kot pravilo.