Zaradi višine tudi nekoliko ob hitrost

McHenry – Čeprav je veter včeraj močno vlekel čez goro Wisp, so jo slalomisti dobro odnesli, kvalifikacije pa preskočili tako dvojec Luka Božič-Sašo Taljat kot kajakašici Urša Kragelj in Eva Terčelj. »Pomembno se je bilo pripeljati v cilj z vozovnico za polfinale,« so si bili edini, preden so prizorišče prepustili kajakašem, ki so se že sinoči potegovali za najboljšo deseterico, slabi volji se ob tem niso mogli izogniti.

Četudi je bilo vmes kar štiri ure tekmovalnega premora, da so na novo postavili progo za polfinale, kajakaši niso imeli pravega časa, da bi se seznanili z vsemi pastmi, ki sta jih postavila nekdanji ameriški reprezentant Scott Parsons in ena od francoskih trenerk. Običajno namreč to počnejo dan pred tekmo, odlični nemški kajakaš Sebastian Schubert, letošnji zmagovalec svetovnega pokala, je zato nejevoljno mrmral v brado, Slovenci pa so se poskušali le čim hitreje pripraviti na izziv. »Takšne stvari te pač ne smejo vreči iz tira,« je pokomentirala Kragljeva, potem ko sta s Terčeljevo pred tem zanesljivo opravili kvalifikacijsko nalogo in se kot 17. ter 19. prebili v jutrišnji polfinale, Ajda Novak (41.) pa bo zdaj počakala na moštveni nastop, v katerem bodo jutri Slovenke branile bron.

»Vem, kako se moram lotiti te proge, vendar prvi nastop še ni bil takšen, kot bi si želela. Količki so tokrat postavljeni zelo nizko in tudi precej tanjši so kot na tekmah v Evropi, poleg tega je malo nagajal tudi veter. To so sicer malenkosti, ampak ko se vse skupaj sešteje, že vpliva na tekmovalca, sploh če si vajen drugih razmer. A zame je bilo najbolj pomembno, da preskočim prvo oviro,« je po nastopu Kragljeva razmišljala, ali je možno, da že čutijo tudi vpliv dvotedenskega bivanja na 1000 m nadmorske višine.

»Počutim se nekoliko počasnejša, manj eksplozivna. Lahko da zaradi višine ali pa je preprosto počasnejša voda. V Augsburgu, kjer smo imeli finale svetovnega pokala, vse poteka trikrat hitreje in tu ti kar malo ubije voljo, a smo vsi na istem,« je dejala Novogoričanka, preden so vsi odhiteli na počitek in popoldansko porcijo testenin s tuno v »domači« hiši. S stanovskimi kolegi vsaj na progi ne občuti pretirane ameriške doslednosti in obenem strahu pred nepredvidenimi dogodki, organizatorji so v uradnem hotelu zaprli celo dostop do nekaterih internetnih kanalov, med drugim priljubljenega YouTuba.

Kamen se je odvalil od srca tudi njeni stanovski kolegici, ne glede na to, da je imela Terčeljeva dober občutek pred SP in je bila prepričana, da je po zapletih v pomladnem obdobju povsem ujela vrhunski ritem, je komaj čakala potrditev s proge, in ta je prišla v najboljši obliki, z enim boljših časov včerajšnjih kvalifikacij. Če ne bi s seboj prinesla tudi kazenskih sekund, bi včeraj končala pri vrhu. »Vseeno pa se na hitrost ne morem zanašati, saj je proga zahtevna in ne veš, kje se ti bo čoln ustavil,« se sicer ni drznila prehitro sprostiti, medtem ko je pretegovala roke, priznavajoč, da tekma res terja moč in so se proti cilju že pojavljale bolečine. V teh dneh jo bodo zagotovo najbolje odnesli tisti, ki so v minulih mesecih poskrbeli za najboljšo pripravljenost. V prvi vrsti to veljala za Luko Božiča, ki je s Taljatom včeraj končal kot 15., danes pa bi lahko imel kar tri štarte. Dva pa prav gotovo: v polfinalu kanuistov in z moštvom.

Razšla sta se za skoraj 48 ur

Pogled na njuno včerajšnjo uvrstitev sicer ni bil sapo jemajoč, takšen kvalifikacijski nastop spada med njune slabše v sezoni, a Primorca sta bila vedrih obrazov, ko sta se potegnila iz čolna. »Predvsem je prvi nastop prinesel olajšanje, saj pustiš napetost za seboj in odslej bo lažje napadati. Vdrugo sva denimo že popravila napake iz prvega nastopa, a naredila nekaj novih, zato bo pomembno, da jih proučiva. A mislim, da sva na ravni, ko lahko doseževa kar želiva, če le nalogo opraviva brez napak. Pripravljena sva torej za veliko zgodbo, ne moreš pa na tem zaspati. Čas v kvalifikacijah bi naju danes (včeraj op. p.) denimo popeljal med najboljšo peterico in to je dober pokazatelj,« je razlagal Taljat, ki bo imel zdaj obilo časa in predvsem težavo, kako čim bolj neobremenjeno preživeti skoraj 48 ur do naslednjega skupnega nastopa. Kot pravi, dneve skrajšuje s podaljševanjem jutranjega spanca, včeraj zvečer pa so na prizorišče prispeli tudi njegovi kolegi iz Posočja in prijateljica Tjaša, s katerimi bodo po SP še podaljšali bivanje na vzhodni obali.