Zavec si ne bi mogel želeti boljšega »sparinga«

Ljubljana – Slovenski boksarski šampion Dejan Zavec je zadnje »sparinge« pred petkovim obračunom z Madžarom Ferencem Hafnerjem v mariborski dvorani Tabor minule dni opravil v ljubljanskem klubu Tivoli. Pod vodstvom strokovnjaka Slobodana Anđelića, s katerim je sodeloval že v obdobju, preden se je konec leta 2002 odpravil med profesionalce.

»Dejan je prišel do mene z željo, da bi mu kot nekdanji trener pomagal v pripravah za ta dvoboj,« je Anđelić, ki je bil ducat let trener jugoslovanske reprezentance, v kateri je med drugimi asi bdel tudi nad hrvaškim zvezdnikom Željkom Mavrovićem, med torkovim treningom v lično opremljenem prostoru nad tivolskim bazenom razkril, kako je prišlo do vnovičnega sodelovanja z Zavcem.

»Mr. Sympathikus«, kakor kličejo 38-letnega Ptujčana, je ob tem dejal, da si dober teden dni pred obračunom za naslov evropskega prvaka v supervelterski oziroma polsrednji kategoriji (do 69,85 kg) po različici WBO ne bi mogel želeti boljšega »sparinga«, kot ga je dobil pri Boksarskem klubu Tivoli. Pri tem je imel v mislih zlasti skupni trening z Andrejem Bakovićem, tehnično odlično podkovanim državnim prvakom v srednji kategoriji (do 75 kg).

»Andrej je 'kontraš' z izvrstno tehniko, pri katerem se je treba zelo potruditi, če ga želiš zadeti. Za nameček je dovolj inteligenten, da ve, do kam lahko gre. Oba se namreč dobro zavedava, da v ring ne stopiva z namenom, da bi se 'pobila', temveč zato, da bi čim bolj izbrusila najino tehniko in taktiko. V Sloveniji ta trenutek res ne bi mogel dobiti boljšega partnerja za 'sparing', ki ga zavoljo bogatih izkušenj zelo dobro vodi Anđelić,« je Zavec poudaril po šestih rundah boksa z Bakovićem.

Čeprav so nekateri ob ringu, med njimi tudi Delov fotograf, menili, da drug po drugem tolčeta z vso močjo (tako je bilo vsaj slišati), sta to oba zanikala in pojasnila, da sta udarjala z »ročno«. »Naj vas modrica pod mojim levim očesom ne zavede. Nisem je staknil tu, ampak sem jo dobil – saj mi je kar nerodno priznati – po udarcu z utežjo,« je z nasmeškom na obrazu dejal ptujski šampion in besedo predal Bakoviću.

»Ne, seveda nisva boksala na polno. Bila bi namreč prava katastrofa, če bi se Dejan le nekaj dni pred dvobojem poškodoval,« je razložil 24-letni Ljubljančan in dodal, da je razlika med njim in nekdanjim svetovnim prvakom v velterski kategoriji (do 66,678 kg) združenja IBF očitna. »Največja je kajpak v kondiciji, jasno je, da morajo biti profesionalci, ki boksajo po dvanajst rund, telesno vrhunsko pripravljeni,« je pojasnil Baković, ki se je po triletnem premoru oktobra lani v velikem slogu vrnil v ring.

Po zmagoslavju na aprilskem državnem prvenstvu na Ptuju je za BK Tivoli v ligah nekdanje skupne Jugoslavije nanizal še pet zmag in doživel le en poraz, pa še tega po krivici, potem ko so ga sodniki v Sarajevu – kot je pribil – okradli. V »sparingih« z Zavcem, pa tudi s še neporaženim Črnogorcem Dejanom Zlatičaninom, ta čas devetouvrščenim na svetovni jakostni lestvici v lahki kategoriji (do 61,235 kg), ki prav tako vadi pri Anđeliću, je zelo užival.

»Na treningih z obema Dejanoma si poskušam nabrati čim več izkušenj, ki mi bodo prišle še kako prav v poklicnem ringu, v katerega se nameravam preseliti prihodnje leto,« je zaupal nadarjeni Ljubljančan in 14 let starejšemu Ptujčanu zaželel vso srečo za petkov dvoboj z Madžarom Ferencem Hafnerjem. Zavec mu je ob tem z zadovoljstvom odvrnil, da mu po takšnih treningih zmaga v Taboru zagotovo ne uide ...