Tiskane izdaje
Ljubljana – Najpomembnejša tekma za telovadce po olimpijskih igrah v Londonu je pred vrati. Od 23. t. m. do 1. novembra bo Glasgow gostil svetovno prvenstvo, na katerem bodo ob kolajnah še kako pomembne tudi vozovnice, ki se bodo delile za Rio 2016.
Olimpijske igre so nočna mora za slovenske telovadce, saj si le redki zagotovijo nastop na najpomembnejšem športnem tekmovanju, če že, pa so večkrat takšni, da nimajo realnih možnosti za visoke uvrstitve. Mednarodna gimnastična zveza v določenih delih bolj podpira povprečnost kot vrhunskost, saj se je na OI veliko lažje prebiti z ne ravno vrhunskim rezultatom v mnogoboju kot pa prek le enega orodja, na katerem je za pot na igre potrebna osvojitev kolajne na zadnjem SP, pred osmimi leti pa je bil za to dovolj le naslov prvaka. Tako je na zadnjih OI v Londonu od Slovencev nastopila zgolj Saša Golob, pred tem je v Pekingu ob Mitji Petkovšku, ki je bil na bradlji peti, tekmovala tudi Adela Šajn.
Slovenski cilj za Rio so tri mesta, ki naj bi jih priborili Sašo Bertoncelj, Alen Dimic in Teja Belak, pri čemer si slednja v Glasgowu nastopa na OI še ne moreta zagotoviti, lahko si le predolimpijski turnir (aprila 2016), kjer pa so vrata potem odprta že kar precej na stežaj. »Naš cilj je le en, torej da ena tekmovalka nastopi na OI, in temu je podrejeno vse. Zato tudi ne bomo štartali na rezultat na preskoku, odločili smo se za zanesljivo različico, v primerjavi z OI so pač vsi drugi cilji nepomembni,« je jasen selektor ženske reprezentance Andrej Mavrič, ki upe seveda polaga na Belakovo, četudi je imela ta v zadnjih tednih težave z gležnjem, v katerem si je natrgala vezi. Zato bo do SP trenirala le z doskoki na mehko podlago, v Glasgowu pa bo nato že stisnila zobe. Poleg Belakove sta v ekipi, ki se danes opravlja na priprave v VB, še Tjaša Kysselef in Carmen Horvat, ki je interno normo 48 točk izpolnila na univerzijadi.
Pri moških je prvo ime seveda Sašo Bertoncelj, ki pa nima nujno največjih možnosti za OI. Na konju pač za to potrebuje kolajno, letošnji nastopi tega ne »obljubljajo« oziroma ne napovedujejo, a to orodje je pogosto tudi svojevrstna loterija. Je pa Škofjeločan lani na SP, ko je bil četrti, pokazal, da je lahko v samem svetovnem vrhu. Dimic – v soboto je začutil bolečino pod kolenom, a naj ne bi šlo za nič resnejšega – je že dvakrat pokazal, da so igre dosegljive, saj je le za las ostal brez njih, za nameček s povsem nepotrebnimi napakami. Poleg te dvojice pa je selektor Sebastijan Piletič po odpovedi Mitje Petkovška v ekipo uvrstil še specialista za parter Roka Klavoro. Vsekakor zanimivo, da je slednji dobil prednost pred Žigo Šilcem, ki je skupni zmagovalec svetovnega pokala na tem orodju, v nedeljo je zmagal tudi na DP. »Ne vem, zakaj bi morali upoštevati ti dve tekmovanji, treba je gledati širšo sliko. Kako fantje trenirajo, kakšno je zdravstveno stanje, kakšna trenutna pripravljenost. Mislim, da je odločitev pravilna,« je pojasnil Piletič.
