Žlica, s katero je zajemala, je bila res velika

Bratislava – Le komu tam zgoraj smo se zamerili, so se po OI spraševali slovenski slalomisti na divjih vodah, ki so v Londonu merili na kolajne, a ostali praznih rok. Uteho je prinesel svetovni pokal: finale v Bratislavi tri uvrstitve na zmagovalni oder, Urši Kragelj pa prvo slovensko žensko zmagoslavje v skupnem seštevku.

Slovenci so minuli konec tedna kar tekmovali, kdo bo segel višje in se domov vrnil z boljšim izplenom, pri čemer so imeli prav Kragljeva in dvojec Luka Božič-Sašo Taljat možnost tudi osvojitev skupnega odličja. Že v soboto je do druge zmage v karieri prišel Jure Meglič in napovedal, da po hudih operacijah hrbta spet postaja tiste vrste kajakaš, ki se že ponaša z naslovom evropskega podprvaka (prav na bratislavski progi) in bronom s svetovnega prvenstva. Njegov uspeh je z 2. mestom in prvim prebojem na zmagovalni oder v karieri odlično dopolnil kanuist Anže Berčič, s četrtim pa tudi olimpijec Benjamin Savšek, po času za skoraj štiri sekunde hitrejši od vse konkurence, a kaj, ko si je privoščil kar osem kazenskih sekund pribitka.

Plaz uspehov je očitno sprostil še zadnji krč v reprezentanci, pri Kragljevi pa se je na koncu izkazalo, da ji je skupno zmago – absolutno šele tretjo slovensko po dveh Petra Kauzerja (2009, 2011) – prinesla že uvrstitev v finale, kamor sta se prebili z Evo Terčelj (4.). V finalu je bila Novogoričanka (3.) boljša tudi v internem dvoboju s stanovsko kolegico, ki je pomladi na EP dobila olimpijski dvoboj za London, a omenjeno razočaranje je v resnici včeraj res zacelila šele skupna zmaga.

»Pred sezono si tekmovalci kaj takšnega težko predstavljamo, sploh pa po takšnem razočaranju, kot je bila neuvrstitev na OI. Prav zato sem uspeha zelo vesela. Minulo zimo sem napredovala v tehniki in pripravljenosti ter tudi na največjih tekmah pokazala dobre vožnje. Finalni nastop mi sicer ni uspel, kot bi si želela, naredila sem veliko napak, a sem vseeno priveslala do tretjega mesta, kar je izjemno dober rezultat,« se je veselila simpatična Novogoričanka, ki je letos v svetovnem pokalu dvakrat stala na zmagovalnem odru, na petih tekmah pa štirikrat priveslala med najboljšo peterico. Njena črna lisa je bilo pravzaprav le zgodnje pomladno obdobje, saj je na odprtju sezone, na že omenjenem usodnem EP, končala kot 17., na prvi tekmi svetovnega pokala v Cardiffu pa kot 13.

»Se je že moralo tako začeti. Star pregovor pravi, da slab začetek pomeni dober konec,« je v ljudskem izročilu našla uteho in motiv Kragljeva, ki je včeraj pritrdila, da je zanjo nepredstavljiv skupni uspeh v svetovnem pokalu vsekakor prinesel zdravilo za podrte olimpijske sanje. »Ja, lahko bi se reklo, da je bil to lek za mojo rano. Z izjemo začetka sem bila nato vseskozi suverena, tekme sem zajemala z veliko žlico, drznila sem si napadati. Morda mi je bilo tako usojeno. Sem pa zato, ker sem pomladi padla v svojih željah in ciljih, spoznala nekaj drugega, se nekaj naučila. Gotovo mi je žal za OI, rada bi tam nastopila, a takšen sistem izbirnih tekem, kot smo imeli, je dopuščal tudi takšen razplet. Zdaj je pomembno, da se v miru usedem in premislim, kako naprej,« je Kragljeva še v trenutkih velikega uspeha že vrgla pogled v prihodnost. Povsem blizu ji je bila včeraj tudi Terčeljeva, ki s 4. mestom ni dosegla le najboljše uvrstitve v letošnjem svetovnem pokalu, marveč tudi prvi letošnji finale, saj se je ob popolnem podrejanju olimpijskemu cilju med deseterico prebila le na uvodni tekmi na EP (5.). In ki bo, že čez nekaj dni, odličje lovila tudi na EP do 23 let v Solkanu, ki je isto raven tekmovanja gostil že leta 2008, ko je do srebra priveslala prav Kragljeva.

Slednja si je včeraj šampanjec lahko razdelila s klubskima kolegoma Taljatem in Božičem, ob njej najbolj stalnem slovenskem čolnu v letošnjem svetovnem pokalu. Primorca sta se prav v vseh nastopih prebila med deseterico, bila med drugim druga v Cardiffu in tretja v Pragi, včerajšnje 5. mesto, ki ga je dopolnilo 10. Simona Hočevarja in Dejana Kralja, pa je zadoščalo za bron v skupnem seštevku. To je že peto bronasto odličje slovenskih čolnov v zgodovini svetovnih pokalov, pred njima so ga osvojili kajakaši Albin Čižman (1989), Fedja Marušič (1996, 1999) in Nina Mozetič (2009), srebrna pa sta bili doslej kajakaš Dejan Kralj (2001) in kanuist Benjamin Savšek (2009).