EBEL: Že po sedmih kolih prižgan signal za alarm

Ljubljana, Jesenice - Razmere so bolj alarmantne na Jesenicah, kjer navijači bolj čustvemo doživljajo uspehe in neuspehe svojih ljubljencev. Razlogov za veselje so doslej imeli malo. "Železarji" so na zadnjem mestu in imajo samo eno zmago, domačo proti Madžarom. Proti večnim tekmecem iz Ljubljane so klonili prepričljivo.

Perspektive za naprej niso spodbudne. 700.000 evrov, kolikor naj bi imel športni direktor Zvone Šuvak na razpolago za prvo moštvo, je odločno premalo za konkurenčen boj z nekajkrat bogatejšimi klubi. Olimpija se je v recesiji bolje znašla in večino okrepitev privabila skoraj zastonj. Plačevala naj bi jim le določen delež, večji del njihovih plač pa naj bi ostal na bremenih prejšnjih delodajalcev. Tako je v primerih Kellyja, Royerja, Maracleja in Jana.

Jeseničani so se odločili obrniti na njim bolj domač vzhodni trg, saj naj bi trener Ildar Rahmatulin tako lažje komuniciral z igralci. Prav jezikovna pregrada ga je pred dvema letoma odnesla iz Tivolija. Toda s tako majjnim finančnim vložkom so lahko v Podmežaklo zvabili samo tretjerazredne igralce z območja nekdanje Sovjetske zveze.

Največja težava je na vratarskem mestu, kjer je Boris Tortunov že po treh tekmah razočaral in številko 1 prepustil Gabru Glaviču. Le zakaj je potem moral z Jesenic Andrej Hočevar? Andrei Makrov ima dovolj tehničnega znanja, vendar želi vse opraviti sam in se izgublja v preigravanjih. Visoki in nerodni Andrej Troščinski je v pripravljalnem obdobju zadeval kot za stavo, zdaj je zanj gol skoraj zaklet. Tudi kapetan Tomaž Razingar deluje, kot da mu je vse odveč in še zdaleč ne opravlja vloge "liderja" ekipe, tako z igralskega kot osebnostnega vidika.

Na Ledarski 4 so naivno menili, da bodo z dobro voljo, entuzijazmom, poštenim delom, slogo in skromnostjo premagali recesijo in da denar ni sveta vladar. Pa je. Tudi v hokeju. Če ne bodo sponzorji poskrbeli za priliv dodatnih sredstev, bodo Jeseničani prvič ostali brez končnice v EBEL. Ena od možnih odločitev je, da se žrtvuje sezono, sanira dolgove in čim bolje pripravi ekipo na naslednjo sezono. Toda potrpežljivost jeseniških navijačev ni neskončna, kar se je že nakazalo s slabim obiskom na zadnjih tekmah. Še posebej zgovorni so bili žvižgi ob zadnjem porazu proti Beljaku.

Prvi napad je slab, v njem ni prave kemije, nekateri mladi igralci, ki bi morali izkoristiti lepo priložnost in opozoriti nase, so se čez noč spremenili v zvezde in mislijo, da bo rezultat prišel sam od sebe, čemur brez dlake na jeziku pritrjuje tudi Šuvak. Zmaga na poletni ligi na Bledu je bila pesek v oči. Po 7:1 proti Olimpiji so na Jesenicah že verjeli v zgodbo o uspehu. Predsednik Slavko Kanalec, direktor Šuvak, trener Rahmatulin, njegov pomočnik Dejan Varl in drugi so pred sezono uživali simpatije in razumevanje, vendar ga hitro porabljajo in vprašanje je, kdaj bo pritisk opozicije sodu izbil dno. Poraja se tudi vprašanje, ali bo počilo prej pri igralcih, strokovnemu vodstvu, navijačih ali sponzorjih?

Pri Olimpiji je stvar drugačna. Glede na igralski kader je prilčakovati, da bo Olimpija vendarle ujela osmerico, ki se je po sedmih kolih drži za rep. Ivo Jan, Frank Banham, Remi Royer, Tomaž Vnuk, Norm Maracle, Brendan Yarema, Kevin Mitchell in Steve Kelly so imena, ki so se že uveljavila na ledenih ploskvah. Zasedba iz Tivolija se zdi močnejša kot lani.

Toda prave igre še ni in trener Dany Gelinas izgublja potrpljenje. Prvič je "znorel" že po porazu proti Medveščaku, ko je po garderobi brcal palice, po zadnjem porazu proti Madžarom je besen kot ris. "Zmaji" so na sedmih tekmah dobro igrali le dvakrat, proti KAC in Jesenicam. Proti Salzburgu so imeli veliko sreče, rešil jih je vratar Maracle. V Beljaku in Zagrebu sploh niso zatresli mreže, proti Gradcu pa jih prejeli kar šest.

Najslabša je bila predstava proti SAPA Fehervar, ki je prekinila niz treh domačih zmag Olimpije in prišla do prvih točk v gosteh. Na Jesenicah je klonila z 2:5, iz Ljubljane zasluženo odnesla ves plen. Namesto, da bi Olimpija s četrto zmago okrepila pozicijo, je spet padla v nemirne vode. V petek bo gostovala na Dunaju, kjer bo težko osvojila kakšno točko.

Gelinas bo moral zaigrati na strune, ki jih je ubral nekdanji trener Mike Posma, in uglasiti zeleni orkester. Vprašanje je, zakaj Olimpija vsako tekmo začne slabo in počasi, zaigra pa šele, ko ji teče voda v grlo. V prejšnji sezoni je bila vsaka tekma za biti ali ne biti in Olimpija ni zdržala pritiska v tako dolgotrajnem tekmovanju. Zato bi si bilo dobro zagotoviti nekaj točk zaloge za mirnejše nadaljevanje, v katerem tudi kakšen spodrsljaj ne bi bil usoden.

Po sedmih kolih je jasno, da je Gradec napravil velik korak naprej, da je Beljak boljši, kot so mnogi pričakovali, da Linz ostaja močan, da ima Dunaj moštvo za naslov, da Salzburg stopnjuje formo, da je KAC v veliki krizi, da Medveščak počasi popušča in da lahko SAPA Fehervar preseneti vsakogar. Olimpija in Jesenice bosta morala prav pri slednjih iskati možnost za preboj v končnico. Zato so dva poraza proti Medveščaku in zadnji Olimpije proti Madžarom toliko bolj boleči. Izgubljene točke bo treba iskati v Avstriji, kjer pa za zdaj še ne kažeta dovolj odločnosti. Upajmo, da bo po dveh črnih petkih le posijal žarek upanja v Linzu in na Dunaju ...