Euro 2012 - zadnji turnir megalomanskih projektov

Včeraj so se poslovili od novinarjev trije ključni možje letošnjega evropskega prvenstva – predsednik Evropske nogometne zveze (UEFA) Michel Platini ter predsednika poljske in ukrajinske krovne zveze Grzegorz Lato in Grigorij Surkis. »Ukrajina je napredovala na številnih pomembnih ravneh prav zaradi pozitivnih učinkov eura,« je zatrdil Surkis. »Mladi iz vse Evrope so dokazali, da vse le ni slabo in da Evropejci razmišljajo pozitivno,« ga je dopolnil Lato.

Ukrajinci in Poljaki so lahko res ponosni na izvedbo turnirja, čeprav ta še ni povsem končan in njegov vrhunec nestrpno pričakujemo šele danes zvečer. O domnevnem rasizmu na nogometnih štadionih in okrog njih ni bilo ne duha ne sluha – da ta pojav obstaja povsod in ni domnevno vezan na nogomet, je tako ali tako jasno –, o večjih tatvinah ni poročal noben evropski medij, nekateri zahodni kolegi pa so se v zadnjih dneh celo javno opravičili za prenapihnjena svarila pred takšnim ali drugačnim zlomom v Ukrajini. Okej, cene hotelov so bile resda bolj zasoljene kot dobra goveja juha, toda s posledicami te poteze se bodo soočali predvsem organizatorji eura in njihov turizem v prihodnjih letih.

Tudi od napovedanega bojkota prvenstvenih tekem, s katerim so posredno grozili zahodni voditelji, ni bilo nič. Celo Angela Merkel je pred polfinalno tekmo Nemčije in Italije v Varšavi zatrdila, da bo – kljub zahtevnemu bruseljskemu urniku – obiskala Kijev, če se bo njen »elf« prebil v finale. »Nekateri so res bojkotirali prvenstvo, toda ne dolgo. Politiki že vedo, kaj delajo in kaj morajo narediti. V Kijevu na finalu bosta tudi španski in italijanski premier Rajoy in Monti,« je razkril Michel Platini (več v jutrišnji številki Dela). Nekoč sijajni nogometaš, morda ena zadnjih klasičnih »desetk«, tudi na funkcionarskem parketu pleše neverjetno uspešno, niti en večji projekt mu doslej še ni spodletel. Platini je tako samozavesten, da je na včerajšnjem druženju z nekaterimi novinarji kar uro in pol odgovarjal na vprašanja, ne da bi kadarkoli pogledal na uro. Med drugim je razkril tudi to, da ima dobre možnosti za organizacijo eura 2020 Turčija, a hkrati predstavil revolucionarno zamisel, po kateri bi taisto EP morda priredili kar po vsej Evropi. Nič več torej v eni ali dveh državah, pač pa v dvanajstih, trinajstih ali štirinajstih mestih, odvisno od tega, koliko bi bilo udeleženk turnirja – 24 ali celo 32.

Tudi zadnja Platinijeva zamisel se zdi logična, njegov projekt pa ima veliko možnosti za uspeh. Nihče ne ve, v katero smer bo šla Evropa, nihče ne ve, ali pluje na Titaniku ali Noetovi barki. Prav zaradi tega nihče ne more jamčiti, da bo imel organizator eura 2020 na voljo sredstva za morda celovito infrastrukturno prenovo ali posodobitev štadionov. Leta 2016 tovrstnih težav ne bo, Francija je nogometno urejena država. Več deset milijard evrov, ki sta jih za – tako ali tako nujno – modernizacijo držav porabili Poljska in Ukrajina, morda pomeni zadnji podobno zajeten infrastrukturni nogometni projekt na stari celini.