Tiskane izdaje
Varšava – Dosedanji del evropskega prvenstva je ponudil že več derbijev in negotovih tekem, sinoči je bil pod drobnogledom dvoboj iberskih sosed Portugalske in Španije, zdaj gre prav posebna pozornost eni od klasik evropske nogometne scene: ob 20.45 se bosta za drugo finalno vstopnico udarili Nemčija in Italija.
V poljski metropoli gre drevi pričakovati precej več privržencev nemške izbrane vrste, saj ti po svetu – podobno tudi Angleži, Nizozemci in Skandinavci – precej bolj množico spremljajo svoje reprezentante kot pa Italijani. Povrhu je Poljska v neposredni nemški soseščini, zaradi napovedanega navala navijačev iz Berlina, Porurja, z Bavarskega, iz Hamburga in drugih mest ter dežel pa so kajpak v Varšavi krepko poostrili varnostne ukrepe. V zraku naj ne bi bilo takšne vročice kot pred poljsko-rusko tekmo, ko so policisti in varnostniki ves dan preštevali poškodovane in aretirane, a popolne spokojnosti prav tako ni. Dan pred tekmo so pripadniki nekaterih poljskih navijaških skupin z letaki in plakati opozarjali rojake, koliko gorja so jim storili Nemci v zgodovini, predvsem 2. svetovni vojni, zato previdnost ni odveč. Res pa nemški nogometni navdušenci v minulih dneh niso prirejali incidentov, temveč so predvsem uživali v novi poletni pravljici svoje reprezentance, na katero stavijo tudi danes.
Pred Nemčijo je lov na jubilejno 500. zmago. Od leta 1908 je znameniti »elf« osvojil po tri naslove svetovnih in evropskih prvakov, ob 862 nastopih zbral 499 zmag ter 174 remijev in 189 porazov, razlika v golih privablja nasmeh na obraze častilcev te nogometne velesile – 1928:1026. A zdrznejo se, ko pride na plano bilanca dosedanjih dvobojev z Italijo. Na velikih tekmovanjih so vse tri pomembne zgodbe pripadle »azzurrom« (polfinale SP 1970 in 2006 ter finale SP 1982), skupno sta se veliki tekmici pomerili natanko 30-krat: Nemčija ima zapisanih le 7 zmag, Italija 14, 9-krat ni bilo zmagovalca. Ljubiteljem nogometa kot tudi akterjem pa v teh dneh najbolj ostaja v spominu dortmundski polfinalni večer s svetovnega prvenstva 2006, ko so se poznejši prvaki Italijani v podaljšku veselili zmage z 2:0. Proti njim so takrat Nemci izgubili že tretjič zapored v končnici velikih tekmovanj, zato naj bi prav nogometaše izpod Apeninov bolj spoštovali kot kogar koli med tekmeci …
»Nemčija se nas boji,« je tako še malce povišal temperaturo pred drevišnjim polfinalom zvezdnik italijanske vrste Andrea Pirlo, eden udeležencev omenjenega zmagoslavja v Dortmundu. Sicer je prav ta Juventusov as med doslej najvidnejšimi igralci tega prvenstva v Ukrajini in na Poljskem, na vprašanje enega od poročevalcev, če se šteje med najresnejše kandidate za prestižno zlato žogo ob koncu leta, pa je odgovoril: »Tu zame ni dvoma, kandidata sta le dva, Cristiano Ronaldo in Leo Messi.«
Dan pred tekmo je bilo med pogovorom z italijanskim zvezdnikom precej vprašanj okrog primerjave sedanjega moštva s šampionskim iz Nemčije 2006. »V slačilnici je opazen podoben zmagoviti duh, od tekme do tekme sestavljamo novi scenarij, spet smo med najboljšo četverico, a ravno selektor Cesare Prandelli nas je opozoril, da lahko še napredujemo.«
Nemčija? Moštvo, ki se je svoje zadnje lovorike, evropskega naslova, veselilo pred zdaj že oddaljenimi 16 leti, deluje na tem euru zelo zanesljivo. Brez prask in izgubljene točke je preskočilo tri visoke ovire uvodnega kroga – portugalsko, nizozemsko in dansko –, nato zlahka opravilo z bistveno šibkejšo Grčijo.
»Že dolgo poslušam o dolgi dobi brez pokala, češ da je napočil čas, da bi spet postali št. 1. Tudi jaz si to želim, ne gre pa za nikakršen ukaz ali pričakovanje, pač pa zgolj za željo,« je kar zadržan v napovedih Wolfgag Niersbach, predsednik Nemške nogometne zveze. Precej več optimizma je opaznega v slačilnici, tudi obnašanje selektorja Jogija Löwa je v zadnjih dneh razkrivalo dobro voljo.
»Noro rad imam izziv tekem na izpadanje. Na pladnju je vse, ni več popravnega izpita,« je povedal selektor, pred katerim pa je še precej ugank okrog drevišnje postave. Ta čas je v nemški vrsti 20 vrhunsko pripravljenih nogometašev in če so še navijači ugibali o posledicah poškodbe gležnja enega ključnih mož, münchenskega asa Bastiana Schweinsteigerja, včeraj nihče ni več dvomil o njegovem deležu. »Na domačem SP 2006 nisem bil v štartni enajsterici le na tekmi z Italijo, prav takrat smo izgubili. Zdaj sem nared za veliki boj,« je sporočil javnosti in obenem dodal, da se tudi izvajanja enajstmetrovk ne bi ustrašil.
»Tako samozavestnega Bastiana naše moštvo prav posebej potrebuje,« pravi Löw, ki si je včeraj – in z njim vred vsa Nemčija – zastavljal še številna vprašanja okrog začetne enajsterice: Klose ali Gomez, Müller ali Reus, Podolski ali Schürrle... Le v osrčju zvezne vrste ni dvoma. Naveza Schweinsteiger-Khedira-Özil je močno orožje elfa v boju proti reprezentanci, ki je – kot omenjeno – na velikem tekmovanju Nemčija še nikdar ni premagala!
