Erazem Lorbek, košarkar

Erzo, kakor ga kličejo prijatelji, časa za prizemljitev po izjemnih naporih ni imel prav veliko. Sredi tedna je že pripravil kovčke in z Jako Lakovičem odpotoval v Barcelono, k svojemu novemu delodajalcu.

Objavljeno
26. september 2009 23.49
Mojca Finc
Mojca Finc
S svojimi fantastičnimi predstavami na evropskem prvenstvu na Poljskem, od koder se je vrnil kot član najboljše peterke na stari celini in tretji strelec velikega dogodka, je v dvomilijonski deželi pod Alpami skupaj z moštvenimi kolegi povzročil veliko evforijo. Erzo, kakor ga kličejo prijatelji, časa za prizemljitev po izjemnih naporih ni imel prav veliko. Sredi tedna je že pripravil kovčke in z Jako Lakovičem odpotoval v Barcelono, k svojemu novemu delodajalcu.

Košarkarskega velikana, ki meri 210 centimetrov, sta za oranžno žogo navdušila oče Radovan, nekdanji košarkarski igralec, svoj čas direktor Uniona Olimpije, in učitelj športne vzgoje Aleš Peče, ki je zaslužen tudi za prve košarkarske korake Uroša Slokarja in nogometne Boštjana Cesarja. Njegov talent je izstopal že v najstniških letih, ko se je z bežigrajsko gimnazijo izkazal na srednješolskem svetovnem prvenstvu. Kariero je začel na Ježici. Pozneje je s kapetanskim trakom v mladi Olimpijini ekipi osvojil srebrno kolajno na mladinskem EP, na katerem so ga izbrali za najbolj nadarjenega košarkarja. Po uspešno opravljeni maturi se je odločil za nov izziv: skok čez lužo. Dokazoval se je na elitni ameriški univerzi Michigan State, kjer si je pot v ligo NBA utiral sloviti Magic Johnson. A se je po končani sezoni vrnil v Evropo. Leta 2003 je oblekel dres bolonjskega Skipperja, v katerem je zaigral z Matjažem Smodišem, pozneje se je preskusil še v dresu Malage, Benettona, Rome in ne nazadnje CSKA, kjer se je spet srečal s kapetanom slovenske reprezentance. Preden je komet Lorbek eksplodiral na Poljskem, se je pridružil ekipi katalonskega velikana. Petindvajsetletnikovim stopinjam v košarkarskem svetu sledita leto dni mlajši brat Domen, s katerim si delita reprezentančno slačilnico, in 21-letni Klemen.

1 Kaj vam po treningu, tekmi najbolj prija? Dobra večerja in počitek z družino.

2 Kako se razvajate ob prostih dnevih? Proste dneve preživljam z ženo in sinom. Največkrat gremo na kakšen izlet.

3 Kateri šport vam je poleg vašega najbližji? Nogomet. Najraje spremljam dobre tekme lige prvakov.

4 Vaša velika strast (poleg športa)? Sin Martin.

5 Ste vraževerni? Imate kakšen poseben ritual pred tekmami? Nisem vraževeren. Verjamem v dobro pripravljenost pred tekmo.

6 Kaj si rečete, naredite takrat, ko vam na tekmi ne gre? Poskušam igrati čim bolj preprosto. Spodbujam se s kakšno besedo, kot je »ajde«.

7 Če bi se ta hip odločali za vpis na fakulteto, katero bi izbrali? Odločil bi se za fakulteto za šport. Sem športnik po srcu in to je tisto, kar me zanima.

8 Kateri znani osebi bi nekoč radi segli v roko? V Katowicah mi je nagrado za najboljšo peterko prvenstva podelil 11-kratni prvak NBA, košarkarska legenda Bill Russel. Zelo sem bil vesel.

9 Koga v zgodovini ali sedanjosti bi odlikovali in zakaj? Aleša Pečeta za pedagoško delo z mladimi košarkarji.

10 Kateri (politični) projekt bi nemudoma podprli oz. pospešili? Projekt vrhunske Olimpije, ki je edino zagotovilo za nastajanje novih slovenskih košarkarskih zvezd.

11 Za kaj bi (poleg športa) bili pripravljeni odšteti res veliko denarja? Za zdravje.

12 Kaj vas trenutno najbolj čudi? Da se kljub vsem dogodkom iz preteklosti vojskovanje po svetu še vedno ni končalo. In da se iz zgodovine tako malo naučimo.

13 Katere lastnosti pri sebi najbolj občudujete? Vztrajnost.

14 Kaj bi spremenili v svojem življenju, če bi lahko? Zadovoljen sem s svojim življenjem takšnim, kakršno je.

15 Kaj ste želeli postati kot otrok? Košarkar.

16 Česa zares ne marate? Čakanja kjerkoli.

17 Tuje mesto, v katerem se počutite kot doma? Država, ki vas je s svojo unikatnostjo ali filozofijo najbolj prepričala? Rim. Italija.

18 Naslednja potovalna destinacija? Kar nekaj časa bom zdaj v Barceloni.

Iz nove izdaje Nedela