Umetnost kopačke

Če velja, da nogometaš med tekmo v povprečju preteče 10 do 11 kilometrov, prav gotovo velja tudi, da je najpomembnejši del njegove opreme nogometni čevelj. Izbira je široka, a vendarle večina igralcev letošnjega evropskega prvenstva igra z izdelki dveh velikih proizvajalcev. To sta Nike in Adidas. Če ima Adidas ekskluzivo in primat glede nogometnih žog, pa pri športnih čevljih, »kopačkah«, bitko bije z Nikom, ki je po dostopnih statistikah pred njim. Vsaj če držijo podatki spletne strani Footballbootsdb, je na EP Nike celo v dokajšnji prednosti. Z njegovimi modeli naj bi igralo 292 igralcev ali 60 odstotkov vseh, z Adidasovimi 157 nogometašev ali tretjina nastopajočih, na tretjem mestu je daleč zadaj Puma z 29 igralci (6 odstotkov), ostale drobce si razdelijo še znamke New Balance, Mizuno, Umbro, Under Armour.

Ne vemo, ali so torej izdelki vodilnih znamk tolikanj superiorni glede kakovosti ali so posebej za najboljše igralce finančno najbolj donosni. Kakorkoli že, tokrat se osredotočimo na Nike, ki nogometašem ponuja štiri osnovne modele (mercurial, hypervenom, magista in tiempo). Razlikujejo se po obliki kopita, tudi zgornjem materialu, obliki čepov. Načeloma je tako, da sta mercurial in hypervenom namenjena napadalcem, magista vezistom, v tiempu pa največkrat tekajo obrambni igralci in vratarji. Ni pa vselej tako, saj igrajo telesno močnejši napadalci tudi s čevlji, ki so običajno namenjeni obrambnim igralcem.

Pri pripravi podplata odvisno od generacije in modela uporabljajo plastiko ali karbonska vlakna. Nanj nato takoj pride vložek, vmes ni dodatnih plasti za blaženje ali različnih podpor, naklonov, kar je na voljo pri tekaških čevljih. Po domače rečeno je tu precej manj filozofije in odtenkov. Kot rečeno, se razlikuje tudi oblika čepov, načeloma pa velja, da so za napadalce ti bolj vzdolžni, za obrambne igralce okrogli. Lahko so plastični, lahko pa jih je en del aluminijastih, da gre za t. i. kombinirani podplat. Te slednje je moč tudi odviti in jih menjati, torej uporabljati krajše ali daljše. S takšnimi čepi igrajo na zelo finih in mehkih terenih, kot so npr. igrišča na prvenstvu v Franciji, na bolj suhih trdih podlagah se bolje obnesejo plastični čepi. Medtem ko so bili zgornji deli čevljev nekoč vsi iz usnja, je zdaj to redkost, iz naravnega usnja je le čevelj tiempo, ostali so iz umetnih materialov, morda tudi zato, da je vse skupaj čim lažje. Nekateri modeli imajo ta zgornji material narebren, zatrjevano za čim boljši stik noge z žogo.

Verjetno je trenutno najbolj izpostavljen Nikov model mercurial, pripravljen je bil že v več generacijah in tudi nekaterih različnih odtenkih. Aktualna izvedenka uveljavlja zelo žive, skoraj fluorescenčne barve, kar je popolno nasprotje od časov, ko so bile vse kopačke črne. Mercurial velja za čevelj napadalcev, je tudi eden najlažjih čevljev, za čim enostavnejše preigravanje, ima pa različne izvedenke. Mercurial vapor X je običajno visok in ima jezik, ki je sicer zelo tanek; izvedba mercurial superfly pa ima t. i. nogavičko, da se elasticirani jezik dviga iz čevlja, ki ima nekoliko višji zgornji del. Imajo pa pod tem delom igralci vseeno nogavico. Menda igralci izbirajo čevlje tako, da se jim čim bolj priležejo po nogi, da bi bil stik z žogo kar najboljši, vse to naj bi bilo pri mercurialu še toliko bolj poudarjeno.

Ko takšen nogometni čevelj primemo v roko, deluje izjemno lahko, zgornji del daje mehak, fin občutek. Zdi se, da ne more trajati večno ... Nogometaši, ki nimajo pogodb, torej je te čevlje potrebno nekako plačati, porabijo približno od 3 do 5 parov na sezono; igralci, ki imajo s proizvajalci podpisane pogodbe, jih porabijo več. Takšen par čevljev sicer stane med 200 in 300 evrov. Imajo pa seveda vsi modeli tudi svoje cenejše (pod)izvedbe, je pa nemogoče reči, če bi s takšnimi res manjkrat zadeli gol …