Tiskane izdaje
Košarka je na Finskem globoko v senci hokeja na ledu in nogometa, iz katere za kratek čas stopi le ob zmagah na velikem tekmovanju, kakršne so »Suomiji« nizali v uvodnem delu EP v Sloveniji. Čeprav v finski reprezentanci poudarjajo, da so zanje zaslužni vsi, ker da igrajo kot »volčja bratovščina« (Susijengi), v njihovem moštvu vendarle izstopa Petteri Koponen.
Domala vse akcije v izbrani vrsti Finske se začnejo (in največkrat tudi končajo) pri 25-letnem košarkarju iz Helsinkov, ki pogosto vodi žogo čez igrišče, razigrava soigralce z atraktivnimi podajami, zadeva z razdalje ali po prodoru iz neposredne bližine. Kadar ima dan, lahko pravzaprav sam premaga Grke, kot je bil to prejšnji petek primer v Kopru, kjer je k zmagi »Suomijev« s 86:77 prispeval kar 29 točk (z metom za dve: 5/8, za tri: 5/7), ko pa mu ne gre po željah, se Finci precej mučijo.
Kako pomemben je Koponen za moštvo, kaže že pogled na uradno statistiko tega EP, po kateri je doslej na parketu v povprečju prebil po 31,4 minute ter zbral po 13,1 točke, 4,6 podaje in 1,6 ukradene žoge. V teh prvinah igre je z naskokom prvi mož »volčje bratovščine«, v kateri je s sedemnajstimi točkami (za dve: 3/6, za tri: 3/5) izstopal tudi predvčerajšnjim proti Špancem. Prav po njegovi zaslugi (dosegel je prvih devet točk za Fince) so »modro-beli« poldrugo četrtino še držali korak z branilci lovorike iz Litve '11, nakar so močno popustili in visoko izgubili s 56:82.
»S svojo predstavo sem kar zadovoljen, na žalost pa to ni bilo dovolj za uspeh. Moštveno smo igrali dosti bolje kot proti Hrvatom, a znova zgrešili ogromno čistih metov. Če pa ne zadaneš koša, seveda ne moreš računati na zmago,« je pojasnil Koponen, ki je – zanimivo – sprva treniral nogomet za Käpylän Pallo, manjši klub iz Helsinkov. Pozneje se je tudi zaradi matere Sonje, ki je svojčas igrala košarko v 1. finski ligi, preusmeril na igro pod obročema, ki ga je sčasoma povsem prevzela.
Prve koše je dosegel za Malmin Super Koris, nakar ga je črnogorski trener Mihailo Pavićević kot 16-letnika pregovoril, da je prestopil k Honki iz Espooja. Potem ko je hitro napredoval in iz tekme v tekmo opozarjal na svojo razkošno nadarjenost, ga je konec junija leta 2007 v 1. krogu nabora lige NBA kot tridesetega izbrala Philadelphia 76ers, od katere ga je nato odkupil Portland Trail Blazers. Toda namesto v ZDA je 194 centimetrov visokega branilca pot vodila v Italijo – k Virtusu v Bologno, kjer je uspešno igral do lani, ko se je preselil k Himkiju.
V dresu ruskega moštva pa je kazal precej spremenljive predstave: od ne najbolj posrečenih pa do vrhunskih, kakršno je 23. marca letos, denimo, uprizoril proti Fenerbahčeju (23 točk in 7 podaj). Takrat so ga izbrali celo za najboljšega igralca tedna v evroligi. »To je bilo moje prvo leto v najmočnejšem evropskem košarkarskem klubskem tekmovanju, prvo za veliki klub v evroligi, zato sem imel – razumljivo – nekaj težav s privajanjem. V novi sezoni pričakujem večjo minutažo in vlogo, zato se nadejam, da mi bo šlo poslej lažje,« nam je omenil »Petsku«, kakor ga tudi kličejo.
Ni še opustil niti misli, da bi nekega dne zaigral v NBA. »O tem verjetno sanja sleherni košarkar, priznam, da tudi sam. Vendar pa ne nameravam onstran Atlantika odpotovati za vsako ceno, saj ne želim končati na klopi. Zato po vsaki sezoni dobro proučim, kakšna je situacija (zdaj si pravice zanj lastijo pri Dallas Mavericks), in če se mi bo ponudila prava priložnost, jo bom seveda tudi izkoristil. Ko sem po tekmi s Španci govoril s Josejem Calderonom, ki je poleti okrepil Dallas, mi je zagotovil, da bo pri vodilnih možeh kluba zastavil svoje ime zame,« je zaupal Koponen in se v nadaljevanju pogovora za Delo kajpak dotaknil tudi finske reprezentance, ki je blestela v uvodnem delu v dvorani Bonifika, v drugem pa so ji očitno pošle moči. Kljub temu je njegova končna ocena že pred drevišnjo zadnjo tekmo s Slovenci pozitivna.
»Le redki so verjeli, da se nam lahko posreči prebiti iz težke skupine v Kopru, mi smo, zato nam je tudi uspelo. Premagali smo Turke, Švede, Ruse in Grke ter se še drugič zapovrstjo po Litvi '11 uvrstili med najboljših dvanajst moštev v Evropi. Igrali smo s srcem, številni navijači pa so nas kar nosili po igrišču,« je skrivnost finskih zmag razkril 25-letni Helsinčan in pripomnil, da gredo v sleherni dvoboj – četudi to morda na zadnjih dveh ni bilo videti – z namenom, da ga odločijo v svojo korist. »To bo naš cilj tudi proti Sloveniji, proti kateri lahko igramo popolnoma sproščeno, saj nimamo več česa izgubiti. Bo pa to le še ena od tekem na EP, ki bo imela za nas pridih finala ...« In kakšen izid napoveduje? »To bo nova težka tekma, ki pa se bo razpletla po našem okusu. Recimo, da bo 62:60 za Finsko ...« je še odvrnil v smehu.
