Če so Čehi odlični, naj Slovenci zaigrajo fantastično

Celje – Po jutru se dan pozna, pravi stari pregovor, ki ima pri slovenskih košarkarjih zelo trhle temelje. V prvi tekmi velikega tekmovanja so zadnjič klonili na EP 2001 proti Španiji, na naslednjih prvenstvih pa so nanizali same zmage z zelo raznolikim nadaljevanjem. Pred domačim spektaklom dvoma ni: navijači zahtevajo dober začetek in vrhunski konec.

Ko te sogovornik prepričuje, kako zelo je sproščen, običajno le prikriva svojo živčnost. In ko nekdo v veseli druščini razglaša, da je povsem trezen in se s poudarjeno vnemo ponuja za šoferja, je verjetno znak, da je spil največ. Slovenskim košarkarjem ni treba priznati ali zanikati, da se jih je pred drevišnjim dvobojem s Češko lotila trema. Ta je povsem razumljiva, saj njihove prikrite želje ne sežejo nič nižje od pričakovanj navijačev. Toda če bi jim pozorno prisluhnili v zadnjih dneh, jim ne bi mogli pripisati niti ščepca možnosti za uspeh na EP. »Čehi? Uf, odlični so! Gruzinci in Poljaki? Še boljši!« odmeva v našem taboru v Zrečah, zato se nihče ne drzne zastaviti vprašanja o Špancih in Hrvatih, saj bi zmanjkalo presežnikov. In če smo že pri igri besed in samomotivacijskem poveličevanju tekmecev, ostanimo pri tem slogu: naj Slovenija danes igra fantastično, pa bo skrb odveč.

Da so izbranci Božidarja Maljkovića boljši od Čehov, ki so se od razpada nekdanje košarkarske velesile Češkoslovaške leta 1993 le dvakrat uvrstili na EP (leta 1999 so bili 12., pred šestimi leti so izgubili vse tri tekme), ni nikakršnega dvoma. Objektivno razmerje moči lahko načne le psihološko breme premiernega nastopa, zato se je težko ogniti občutku, da bo slovensko moštvo samo sebi hujši tekmec kot gostje. Ti so si prihod v Celje prislužili s tretjim mestom v svoji kvalifikacijski skupini za Italijo in Turčijo, v sedmih pripravljalnih tekmah pa so zmagali dvakrat: boljši so bili od Rusije in Belgije ter izgubili s Finsko, Litvo, Belgijo in dvakrat s Turčijo. Tik pred prihodom v Slovenijo pa so dobili lepo injekcijo spodbude, saj se jim je pridružil dolgo poškodovani center Petr Benda, kapetan moštva in prvi strelec v kvalifikacijah, na katerega niso več računali. Po okrevanju bržkone ne bo mogel prevzeti tako udarne vloge, kot je navajen, bo pa zelo koristna dopolnitev za nadpovprečno visoko dvanajsterico, v kateri le nadomestna branilca Jakub Kudlaček in David Jelinek nista zrasla prek dveh metrov.

Precej večji je starostni razpon izbrancev selektorja Pavla Budinskyja. Visoki branilec Jiri Welsch in krilo Luboš Barton sta stara po 33 let in sta igrala že na EP 1999, Benda je dve leti mlajši. Nasprotje so 216 cm visoki center Ondrej Balvin, ki čaka na 21. rojstni dan, prvi organizator igre Tomaš Satoransky iz seviljskega Cajasola (32. izbranec lanskega nabora NBA) je le leto starejši, najbolj zveneče ime reprezentance, 211 cm visoki Jan Vesely (Washington) pa šteje toliko pomladi (23) kot Jaka Blažič.

»Prav zaradi naših mlajših fantov bi si želel, da bi EP začeli proti lažjemu tekmecu. Slovenija je gostiteljica in ima odlično moštvo, za nas pa bo sleherna zmaga pomenila napredek. In ker od nas nihče ne pričakuje podvigov, bi lahko koga zasačili na levi nogi,« meni izkušeni Barton ter pričakuje, da bo češko moštvo imelo manj preglavic pri postavljenih napadih in izvajanju prostih metov kot v pripravljalnih dvobojih.

Slovenski selektor Božidar Maljković medtem ostaja zvest svoji mantri: »Poznam reprezentance, ki so zmagovale kot za stavo v ogrevalnih nastopih in pogorele na EP, in tudi takšne, ki so na prvenstvu doživele preporod. Naj ne zveni kot alibi, a vztrajam, da je naša skupina zelo močna. Čehi so še hitrejši kot Francozi, hkrati pa so tudi njihovi visoki košarkarji dobri strelci z zunanjih položajev. Zelo neprijetne pa so njihove spremembe ritma: od posamične obrambe hitro preidejo k conski, pa k presingu in kombinirani različici 'match-up', kar zahteva napadalno zbranost in zrelost.«