Delo so opravljali ročno in brez ene same napake

Vodja statistikov na SP 1970 Ciril Velkovrh v Tivoliju ni čutil evforije, bil je osredotočen le na številke.

Objavljeno
04. september 2013 20.47
Mojca Finc, šport
Mojca Finc, šport

Ljubljana – Ciril Velkovrh je na svetovnem prvenstvu v Ljubljani leta 1970 vodil 20-člansko ekipo statistikov. FIBA je takrat prvič v zgodovini zahtevala takšno vodenje statistike, kot ga poznamo danes. »Delo smo opravili ročno, brez računalnikov in ene same napake,« je spomine obujal 78-letni diplomirani matematik iz Ljubljane.

V Ljubljani so v 70. letih prejšnjega stoletja pri nekaterih košarkarskih klubih statistiko že vodili, a večjih izkušenj niso imeli. Na seji organizacijskega komiteja SP v Ljubljani so dolgo razpredali, kako naj se lotijo tega dela. »Strah jih je bilo matematike in statistike,« je poudaril Ciril Velkovrh in dodal, da so za vodjo statistične službe predlagali nekoga, ki ima mešanico znanja košarke in matematike. Velkovrh, ki je ljubiteljsko igral košarko pri Svobodi (»dvakrat sem imel srečo igrati tudi z Ivom Danevom«), je z velikim veseljem sprejel izziv.

Pri pripravah na veliki dogodek je sodeloval z 22 študenti in dijaki, ki so vadili pisanje statistike na treningih Olimpije. Zadnje dneve pred SP so ga pilili še na treningih reprezentance. »Podatke smo vpisovali v tabele, seštevali stolpce in vrstice. Na vsaki tekmi sta sodelovali dve tričlanski ekipi. Prvi član je narekoval dogodke, drugi jih je vpisoval v tabelo, tretji v tlorisni načrt igrišča. Pred začetkom tekme je morala priti v garderobo tudi tretja rezervna ekipa,« je opisal potek dela. Z generalnim sekretarjem organizacijskega odbora SP Borisom Kristančičem in računalniškim strokovnjakom Egonom Zakrajškom se je pogovarjal o možnosti računalniške obdelave podatkov, a sta mu to odsvetovala. »Prvi je dejal, da je obrambo statistično težko prikazati. Drugi pa je trdil, da je bilo za takratne računalnike preveč podatkov in premalo težkih računov, da bi se jih splačalo urejati z računalnikom. Vse vpisane in seštete podatke smo vsaj trikrat kontrolirali, preden smo oddali kopijo na prosojnem papirju v razmnoževanje. Kljub ročnemu delu je že 20 minut po vsaki tekmi vsak od 400 novinarjev v rokah že imel pravilno izračunane izvode statističnega zapisnika. Brez računalnika si takega dela danes ne moremo več predstavljati,« je dejal.

Za evforijo, ki je vladala ob naslovu svetovnih prvakov jugoslovanske reprezentance, se ni zmenil, saj je moral biti pri svojem delu 100-odstotno zbran in osredotočen samo na številke.

Pri delu je vselej zahteval disciplino. Na neki tekmi je eden od zapisnikarjev (bil je strasten kadilec, kaditi pa je bilo v dvorani prepovedano) med premorom odšel na cigareto, pozneje pa zamudil prihod v dvorano. »Ni bilo druge možnosti, v hipu sem se odločil, da bom pisal sam. Prisluhnil sem narekovalcu, a sem se izgubil. Nikoli namreč nisem bil zadolžen za pisanje, vedno sem samo nadziral. V tem času je na srečo ena od ekip vzela time-out, da smo lahko premislili, kaj ukreniti. Kadilec se je vrnil, nekdo iz ekipe pa nam je priskočil na pomoč in obnovil dogodke. Ker sem tako rekoč sam padel na izpitu, sem grešnika vseeno vzel nazaj, čeprav bi ga najraje poslal takoj domov. Napako smo za nazaj popravili,« je opisal edini neljub pripetljaj na SP.

Je pozneje še kdaj vodil statistiko med tekmami? »Nikoli več. Dovolj dela sem imel v službi, na fakulteti za matematiko. SP v Ljubljani je bil enkraten dogodek, zaradi katerega mi je predstojnik dovolil, da sem 'šprical' službo,« je odgovoril Velkovrh, ki je z nekdanjimi kolegi s SP še vedno v stiku.

Ko se je prvenstvo končalo, je uradna košarkarska srenja na ekipo statistikov pozabila: »Prišli so mladi, začeli so delati z računalnikom, mojega ročnega dela niso več potrebovali. Kar ni nič narobe. Strinjam se, da moramo slediti napredku. Res pa je, da sem napake pri ročnem delu lahko popravljal. Če zataji računalnik, pa, denimo za kakšni dve uri vse obstane,« je povedal 78-letni Ljubljančan, ki zaradi ljubezni do fotografije veliko dela z računalnikom: »Tri leta imam digitalni fotoaparat, obdelujem fotografije in jih pošiljam po elektronski pošti.«


Tudi več kot štiri desetletja po prvenstvu je Ciril ostal velik košarkarski ljubitelj. Zvesto je sledil vsem pripravljalnim tekmam slovenske reprezentance za EP. »Slovenci niso najboljši v Evropi, lahko pa presenetijo,« se nadeja uspeha moštva Božidarja Maljkovića, za katerega bo močno stiskal pesti.