Tiskane izdaje
Ljubljana – Predsednik KZS Roman Volčič sodi med večne optimiste, pa vendar je bil presneto previden pri napovedih pred začetkom EP. Zaradi dobre obiskanosti dvobojev (do včeraj na 90 tekmah prodanih 182.000 vstopnic, skupno v dvoranah 330.000 gledalcev) in ugodnega vtisa, ki ga je zapustila slovenska reprezentanca, se je lahko vrnil k prvotni vedrini.
Pred EP so vaše osebne želje segale h kolajni ob opozorilu, da pa je spodnji prag zadovoljstva uvrstitev na SP 2014. Slovenija je pristala na vmesni stopnički, kakšna je torej končna ocena njenega nastopa?
Med doseženim 5. mestom in 7., ki bi nas še popeljalo na SP, ni velike vsebinske razlike. Zame pa je pomembno, da zadnja tekma z Ukrajino ni imela usodnega pomena, temveč je ponudila sproščen užitek polni dvorani za konec EP, ki ga ocenjujem kot zelo uspešnega. Videli smo, da imamo mlade košarkarje, ki se sprostijo, ko jim gre met od rok, proti Franciji pa je bilo breme zanje preveliko. Na takšnih tekmah štejejo izkušnje, zato je zelo pomembno, da imamo pred zamenjavo rodov v bližnji prihodnosti zajamčen nastop na naslednjih dveh velikih tekmovanjih.
Torej menite, da so košarkarji izvlekli maksimum?
Na nekaterih tekmah nam je to uspelo, na drugih ne. Boleč je bil poraz s Hrvaško, čeprav nisem prepričan, da bi v primeru zmage nato tako prepričljivo ugnali Italijo in Grčijo. Osebno sem zadovoljen s pristopom moštva, menim, da so fantje dali vse od sebe. Nismo pa tako kakovostni, da bi lahko na vsaki tekmi igrali tako kot proti Špancem, Italijanom ali Grkom. Lahko premagamo vsakogar, lahko pa izgubimo proti marsikomu. Le poglejte, brez SP so ostale Turčija, Grčija, Rusija, Italija ... Mi smo dosegli lep uspeh, ki pa ni presežek, kakršnega smo si želeli na domačem EP. Za nekatere košarkarje, ki so si pred koncem reprezentančne poti želeli kolajno, je bil četrtfinalni poraz velik šok, zato sem vesel, da so ostali moštvo do konca.
Bi niz petih zaporednih uvrstitev v polfinale EP zamenjali za en vrhunec?
Ne bi. Za slovensko košarko je pomembnejše, da smo stalno pri vrhu, kot da bi enkrat osvojili kolajno in nato izgubili stik z elito. Za navijače bi bila kolajna smetana na vrhu sladoleda, toda kljub vsemu živijo z nami in naša tekmovanja jim pomenijo letni dopust. Na splošno pa je kontinuiteta podcenjena.
Kot razlog za zadovoljstvo poudarjamo uvrstitev na SP, na katerem pa ne bomo mogli imeti prav visokih ciljev, saj se obeta nova prenova moštva. Kako se je lotiti?
Vemo, da SP ne prinaša ničesar, zato bo lahko ponudilo priložnost za poskus večje pomladitve. Pred odločitvami pa se moramo seveda pogovoriti in prisluhniti strokovnemu svetu KZS. Šele nato bomo lahko postavili cilje za prihodnost. Delno smo pomladitev že morali prisilno opraviti, saj nam je začelo zmanjkovati košarkarjev, ki bi vsako leto zmogli reprezentančne napore. Zdaj se nam obetajo dodatne izgube. Nekaj mladih imamo na zalogi in bodo lahko stopili v korak Zorana Dragića, Eda Murića in Jake Blažiča, ki so postali nepogrešljivi. Je pa res, da nimamo tolikšnega števila kakovostnih igralcev, da bi si lahko redno obetali, kar je bilo dolga leta samoumevno. Toda tudi pred desetletjem smo bili zelo veseli že uvrstitve na EP ali SP. Danes razmišljamo le o kolajni.
Selektorju Božidarju Maljkoviću je potekla pogodba s KZS, kako razmišljate naprej?
Ko smo se prvič odločili za tujega selektorja, smo imeli pred očmi domače EP, kolajno in rod, ki počasi odhaja. Želeli pa smo tudi okusiti, ali je takšen strateg tisto, kar nam manjka. Ko je Jure Zdovc zavrnil nadaljnje vodenje reprezentance, nam ni ostalo drugega, kot da poiščemo drugega selektorja in izbrali smo Maljkovića. Ko bomo prejeli poročilo strokovnega štaba in se pogovorili s selektorjem, bomo videli, kako naprej. Odločitev pričakujem do novega leta.
Se ne boste ozirali na obetavno vzpenjajočo krivuljo reprezentance pod Maljkovićevim vodstvom: pred dvema letoma sedmo mesto, letos peto ...
Če bi nam kdo jamčil, da bom čez dve leti v Ukrajini tretji, bi bila odločitev zelo lahka. Toda dobro vemo, da niti najboljši trenerji niso jamstvo za uspeh. Tako kot vsi bi si želeli imeti dobrega domačega selektorja, ampak vprašanje domačega ali tujega trenerja ne bo ključno, ključno bo, kdo bo takrat na razpolago. Izkušnja z Maljkovićem je bila dobra, saj je pred poltretjim letom zapolnil veliko vrzel v reprezentanci z izborom novega kroga košarkarjev.
Pri izboru bo bržkone treba upoštevati strateške cilje reprezentance. Če bo prišlo do korenite pomladitve, bi kazalo vzeti trenerja z ustreznimi sposobnostmi.
Strinjam se. Eno je, če izbiraš trenerja za lov na takojšen uspeh, drugo pa, če ga potrebuješ za razvoj moštva. Zato moramo najprej videti, na katere košarkarje bomo lahko računali, kakšni bi bili ustrezni cilji in kdo bi lahko največ dosegel s takšno zasedbo. Domače EP je okrepilo kult reprezentance in v prihodnje računam na vse najboljše. Odpovedi se nam lahko še primerijo zaradi poškodb in drugih opravičljivih razlogov, ne pa zaradi porok in podobnega.
Pred EP ste se razumljivo bali morebitnih rdečih številk. Ste že dobili kakšne vmesne finančne rezultate in odzive vodilnih mož FIBA?
Med EP smo prejemali zgolj pozitivne odzive. Z organizacijskega vidika je bilo prvenstvo na najvišji ravni kljub omejenosti naše infrastrukture. Bili smo racionalni, tako kot ekipo sta prireditelje vodil entuziazem in srce. Zato bi se zahvalil vsem, od prostovoljcev do tistih, ki so profesionalno sodelovali v projektu. Obiskanost tekem je presegla pričakovanja, na roke so nam šle celo tekme za uvrstitev od 5. do 8. mesta, na katerih nismo računali na večji obisk. Ker pa sta v njih igrali Slovenija in Srbija, bomo slednjič za kakšnih 30.000 gledalcev presegli rekord iz Litve 2001, ki je bilo najbolj obiskano EP doslej. Z iztržkom od prodaje vstopnic bomo pokrili tudi dodatne stroške, na katere nismo računali. V naslednjih tednih bomo zbrali vse račune in najpozneje čez dva meseca bomo lahko potegnili črto pod poslovanje EP ter pripravili vse potrebno za revizijo. Se pa ne bojim izgube.
