Finci kot Poljaki, Slovenci kot brezvoljni duhovi

Ljubljana – Grki so poskusili pomagati sebi in Slovencem, a ker jim proti Hrvaški ni uspelo, je imel zadnji nastop naših košarkarjev v drugem delu EP težo treninga pred četrtfinalnim vrhuncem s Francijo. Naši košarkarji so se ga lotili v tem duhu, za razliko od Fincev, ki so s 17 trojkami in gladko zmago potrdili dober vtis.

Pred sinočnjim dvobojem so bili jasni odgovori na vsa pomembna vprašanja. Le Finska se je še lahko potegovala za peto mesto v skupini F in prvo zmago nad Slovenijo, kar sta na videz zelo simbolična dosežka, za prave športnike pa vendarle zadosten izziv. Zato so pred vrnitvijo v domovino prikazali še eno tekmovalno predstavo, medtem ko so naši košarkarji v glavnem pazili, da se ne bi poškodovali ali upehali pred najpomembnejšo reprezentančno preizkušnjo v karieri. Pri tem so bili celo preveč dosledni, zato se porazu proti sproščenemu tekmecu domala niso mogli ogniti. Pa čeprav so gostje pogrešali svoja najbolj izkušena moža. Hanno Möttölä se je poškodoval v Kopru, sinoči pa je počival tudi Teemu Rannikko.

Obljube slovenskih košarkarjev niso predvidevale takšnega razočaranja kot ob celjskem porazu s Poljsko. Toda v glavnem je ostalo pri besedah. Goran Dragić je prebil na parketu le uvodnih pet minut, ki so že nakazale, kam piha veter (0:9), nato pa ga Božidar Maljković ni želel več potisniti v godljo, v katero je njegovo moštvo skočilo kar samo. Kajti ob očitni kakovostni razliki in s prednostjo domače dvorane bi zadostovala že igra s polovično vnemo. Za kakršno naše moštvo sinoči ni bilo pripravljeno. Misli so jih namesto k Petteriju Koponenu vodile k Tonyju Parkerju.

V prvem polčasu je poskušal slovensko barko povleči iz čeri Boštjan Nachbar, toda njegovih 15 točk do glavnega premora so bile le pljunek v morju velikih težav. Finci so namreč po črnih minutah in delnem rezultatu 2:17 izkoristili lagodnost domače reprezentance. Zadevali so kot na domačem dvorišču, s consko postavitvijo vnovič razgalili glavne tekmečeve slabosti, ob tem pa samozavestno odločili sebi v prid tudi skok. V prvem polčasu niso niti enkrat oklevali, ko se jim je ponudila priložnost za poskus za tri točke, sprožili so kar 17 metov in jih zadeli sedem, kar jim je po dveh četrtinah prineslo »remi«. Toda to je bila za polne tribune le napoved, kaj jih čaka v nadaljevanju.

Gledalci so si včeraj zaslužili najvišjo možno oceno za domoljubno držo. S simpatijami so pospremili svoje ljubljence skozi težke trenutke, čeprav so ti v povračilo ponudili le malo. Po vodstvu s 42:37 so v naslednjih osmih minutah dosegli sedem točk, prejeli pa so jih kar 31 in pri zaostanku z 49:68 je že kazalo, da se Slovenija ne bo mogla izogniti novi Poljski. A čeprav so Finci nekajkrat skrili žogo ter v tretji in četrti četrtini zadeli še po pet neoviranih trojk, v dvorani ni bilo slišati niti enega žvižga. Le najmanj potrpežljivi so se počasi podali proti izhodu. Očitno se jim je že iztekala plačana parkirnina, bi lahko dejali v vedrem duhu, ki je spremljal sinočnji šov gostov.

Gašper Vidmar in Jure Balažič sta poskusila vnesti nekaj sveže energije, s trudom pa sta lahko le blažila poraz. Finci so še naprej igrali, kot da lovijo razliko 20 točk in mesto v četrtfinalu, Maljković pa ni želel izpostavljati svojih glavnih adutov nikakršni nevarnosti. Goran Dragić je tako vstal s klopi le med minutami odmora, njegov brat Zoran je prebil na parketu 16 minut, Nachbar 19, Mirza Begić minuto manj, Vidmar 11 minut ... Ob takšnem razmerju sil in priložnosti za igro bi lahko kvečjemu pričakovali večji učinek doslej manj obremenjenih košarkarjev, vendar očitno niso zmogli preklopa. Po znižanju na 68:75 so vnovič zašli v metež trojk in pri 70:89 dve minuti pred koncem so bili celo v nevarnosti, da bodo Finci dosegli stotico.

Potem ko so njegovi košarkarji prejeli 16 točk več ob kot porazu s Hrvaško po podaljšku, se je Božidar Maljković pridušal: »Zaradi poraza si ne bomo rezali žil. Imeli smo težave in če nam ne gre v obrambi, kot smo vajeni, tekmec to izkoristi. Zavestno sem tokrat prihranil Gorana, lahko bi igral več minut, a ker ima manjše težave z gležnjem, ni imelo smisla tvegati. Igralci zagotovo niso namerno prepustili zmage Fincem, ne morem pa vedeti, kaj se je zgodilo, ko so popoldne izvedeli za ime tekmeca v četrtfinalu.«

Boštjan Nachbar je ocenil: »Zaspano smo se lotili tekme. Zbudili smo se še pravočasno, a ko so ob začetku drugega polčasa Finci ušli za deset točk, jih je bilo težko loviti. Sam se z razpletom nisem obremenjeval, seveda pa zdaj že zelo razmišljam o Franciji, ki je pokazala dva obraza: zelo dobro igro in tudi slabo. Predvsem bomo morali ohraniti zbranost in se boriti z njihovimi izkušenimi igralci, ki so že pogosto igrali na takšnih tekmah za visoke uvrstitve. Francozi imajo dan več časa za pripravo, toda v preteklosti sem že spoznal, to ni vedno prednost.«