Goran Dragić se po Ljubljani vozi s kolesom

Član slovenske ekipe za Eurobasket o naši izbrani vrsti in o življenju vrhunskega košarkarja.

Objavljeno
22. avgust 2013 13.03
jer/Košarka Slovenija:Srbija
Robert Rebolj, Vikend
Robert Rebolj, Vikend
Do začetka težko pričakovanega EP v košarki sta ostala le še slaba dva tedna in naši košarkarji z Goranom Dragićem, Boštjanom Nachbarjem in Jako Lakovičem na čelu so v polnem pripravljalnem pogonu. A čeprav si pripravljalne tekme sledijo druga za drugo, jim dneve zapolnjujejo še druge obveznosti, tudi tiste plemenite, dobrodelne. Goran Dragić je Vikendu zaupal nekaj zanimivosti o naši izbrani vrsti in o življenju vrhunskega košarkarja.

Rezultatsko gledano, nam za zdaj kaže dobro. Sicer še nič ne šteje, a vseeno. Se to kaj pozna v garderobi, krasi moštvo tista kemija, ki si jo vsi želimo?

Zdaj igramo dobro, sedem tekem smo zmagali, eno sicer izgubili, ampak takrat res nismo igrali dobro. Kot ste rekli, so to le prijateljske tekme. A so pomembne za to, da se ustvari kemija, da smo igralci in strokovni štab skupaj, da moštvo raste in da bomo takrat, ko bo treba, delovali kot močna veriga brez šibkega člena, da se v ključnih trenutkih ne bo nihče zlomil.

Kako pa se vi pripravite na tekmo?

Pred tekmo imam svoj ritual. Del tega je tudi obvezno spanje, uro in pol, če tega ne naredim, na igrišču preprosto nisem jaz. Na prizorišče pridem tri ure pred tekmo, kar je dovolj, da se popolnoma aktiviram. Fizioterapevt me povije in pripravi za igranje, potem se lotim temeljite analize tekmeca. Verjamem, da je z dobro pripravo polovico dela že opravljenega.

Se katere reprezentance še posebej »bojite«?

Vseh se bojim. In mislim, da je dobro, da vse tekmece spoštuješ in jih ne podcenjuješ, kajti takrat se hitro kaj zalomi. Menim, da bo to EP eno najbolj izenačenih. Vseeno izstopajo velesile Španija, Francija, mednje štejem tudi nas, saj igramo doma, pa Srbija, Črna gora, Makedonija idr. Ko bo ključno, bo odločala dnevna forma.

Ob nedavnih vročinskih valih ste gotovo tudi košarkarji med vsakdanjimi fizičnimi napori prekleli globalno segrevanje. Kako recimo delujete proti temu?

(smeh) Še vedno nimam svojega avta, imam sicer sponzorskega (ki je precej luksuzen, op. p.), a sem se po Ljubljani vseeno mesec in pol vozil s kolesom. Itak je tako majhna, pa tudi dežja ni bilo! (smeh) V NBA imamo vsako leto tako imenovani zeleni teden, v katerem se še posebej strogo reciklirajo stvari, pazi se na porabo energije, skrbneje se uporabljajo močne luči v dvoranah itd. V reprezentanci imamo recimo drese izdelane iz posebnih recikliranih materialov, tudi v hotelih ne menjavamo brisač vsak dan. Glede na letošnje poletje bomo morali biti glede tega še precej bolj skrbni, če želimo narediti res kaj dobrega za naš planet.

Kako strogo je vodstvo glede uporabe mobilnih telefonov v slačilnici … reprezentanti ste na twiterju kar živahni?

V slačilnici nimamo telefonov, saj se pred tekmami osredotočimo na dvoboje, jih pa res kar precej uporabljamo na avtobusu, ko se peljemo na tekme. Kar nekaj nas tvita, poleg mene še Boki, Edo Murić, Slokar, Zoki, Jaka idr. Prek tega skušamo navijačem vsaj delno ponuditi pogled v naš vsakdanjik. Videl sem, da je Boki organiziral celo neko nagradno igro za vstopnice itd.

Sodobna komunikacijska sredstva torej kar obvladate …

Facebooka jaz niti ne, sem bolj ljubitelj twiterja, prek tega tudi največ komuniciram s številnimi prijatelji v ZDA, ampak, recimo, da se kar spoznamo, ja …

Kako sicer dojemate javno nastopanje, je to za vas veščina, se pripravljate, kaj in kako boste to povedali?

V Sloveniji se nikoli nisem posebej pripravljal, delujem spontano. V Ameriki pa se pred kakšnimi večjimi gala prireditvami pripravljamo tudi igralci. PR služba nam organizira posebne dogodke, na katerih vadimo, simulirajo različne pogovorne oddaje ali kakšne druge situacije in nas učijo, kako naj se odzovemo. Ampak to so stvari, ki ne zadevajo samo košarko. Pred tekmo in po njej smo tako ali tako deležni vedno istih vprašanj in nanje odgovarjaš kar avtomatično, točno veš, kaj bo.

Številni športniki poleg vrhunskega obvladovanja svoje panoge blestijo še v drugih rečeh – dobro igrajo denimo kak instrument (Tina Maze klavir, Ivica Kostelić kitaro, op. p.), blestijo v poznavanju tujih jezikov, eni so zelo dobri v računalniških igricah. Kako vi izrabljate prosti čas?

»Playstationa« ne igram! (smeh) Sem sicer poskusil zdaj z nekaterimi reprezentanti, ampak nisem dober. V NBA je ritem tekem res naporen, vsak drugi dan imam tekmo, tako da se takrat, ko sem prost, najraje družim z dekletom, skupaj kam odideva, sicer pa res počivam, včasih preberem kakšno knjigo ipd. Govorim angleško, špansko, v klubu sem imel tisto leto učitelja, kar mi še danes pride prav, saj je Phoenix blizu mehiške meje – sicer to ni enaka španščina, a vseeno mi precej pomaga. Nemško sem se učil v šoli, a žal nisem veliko odnesel in sem jo zanemaril. Govorim pa tudi jezike nekdanje Jugoslavije, hrvaško, srbsko, črnogorsko itd.! (smeh)

Ali kdo v reprezentanci še posebej izstopa po kakšni nekošarkarski veščini?

Uroš Slokar. Je zelo pameten fant in vsa vprašanja, ki so povezana s tehniko, računalniki, ki ne delajo ali jih napade kak virus, letijo nanj. Ko smo bili pred leti na turnirju v Singapurju, kjer je tehnično blago zelo poceni, mislim, da nas je imel res že poln kufer, saj smo ga vsi spraševali: »Ej, Sloki, a je to v redu? Kaj pa to, je dobra ta stvar, naj jo kupim?« (smeh)