Iskrice z eurobasketa: srečna Parkerjeva stotica?

Žena italijanskega reprezentanta Andree Cinciarinija Alessia se je že vrnila domov - k študijskemu gradivu iz psihologije.

Objavljeno
14. september 2013 11.07
P. Z., T. V., M. F., šport
P. Z., T. V., M. F., šport
Ljubljana - Zelo dolgo je bilo treba čakati, da je na eurobasketu 2013 končno le padla stotica. Dosegel jo je kdo drug kot veliki Tony Parker sinoči za Francijo proti Latviji. »To je bila zares kot tekma iz lige NBA – teci in meči. Tile Latvijci so zadevali trojke kot za stavo in morali smo jim vrniti z isto mero,« je bil na okroglo številko ponosen Florent Pietrus, ki je sicer prispeval le eno petdesetino francoskih točk. Pokazal je tudi malce vraževerja, ko je izjavil: »Imam občutek, da je tale naša stotica kar dobro znamenje pred nadaljevanjem, saj doslej še nismo pokazali naše prave napadalne igre.«

Zmeda v Stožicah

Na tekmi z Italijo so se obiskovalci pred vstopom v stožiško dvorano nejevoljno spogledovali, saj so bili nekateri vhodi slabo označeni (imetniki vstopnic za C3 so denimo vstopali na vhod B; sprememba ni bila označena), množica čakajočih pa slabo nadzorovana. Tiste, ki se še odpravljajo na eurobasket, velja opozoriti, da morajo voucherje za tekme, ki so jih kupili na bencinskih črpalkah, zamenjati za vstopnice na blagajnah pred stožiško dvorano ali v lastnih Eventimovih poslovalnicah.

Obradović v Domžalah

Ob dogajanju v Stožicah je od včeraj kar nekaj znanih košarkarskih imen zbranih tudi v Domžalah, kjer do jutri popoldne poteka trenerska klinika. Včeraj sta več kot 250 zbranim predavala Zmago Sagadin in Željko Obradović. Danes pa bodo za govorniški oder stopili prvi mož madridskega Reala Pablo Laso, Žan Tabak, ki je prejšnjo sezono vodil Cajo Laboral, in trener Efesa Mahmuti Oktay, ki je pri Galatasarayju pred dvema letoma treniral Jako Lakoviča, preden je njegov naslednik Ergin Ataman slovenskega dirigenta vrgel iz moštva.

Vrnila se je h knjigam

Italijanski navijači so bili seveda razočarani, ker niso mogli do vstopnic za dvoboj s Slovenijo, a naši zahodni sosedi niso ostali le brez največjih privržencev, ki so jim pred tem v Kopru ustvarjali domala domače vzdušje. Rezredčile so se tudi vrste njihovih najbližjih. Andrea Cinciarini je tako priznal, da bo pogrešal soprogo Alessio, ki ga v preostanku drugega dela ne bo več mogla spodbujati v zaključnih dvobojih s tribun stožiške dvorane. V Parmi namreč študira psihologijo in ker je ravno obdobje študijskih izpitov, se je morala vrniti k knjigam. »A če se bomo prebili v četrtfinale, bo naredila vse, da spet pride,« je dejal Cinciarini.

Parni in neparni dnevi

Gromozanska razlika je, ali v Stožicah igra slovenska reprezentanca ali ne, še posebej za šefa gostinske ponudbe v navijaški coni. Mićo Bundalo, znani celjski gostilničar, je včeraj opazoval, kako njegovo osebje čaka redke goste. Nekaj več prometa so sicer ustvarili le litovski in srbski navijači, prvi veseli po zmagi proti Belgiji, drugi razočarani po porazu proti Ukrajini. Povsem drugače je bilo v četrtek, ko je v dvorani igrala Slovenija proti Italiji. Zato pa si bo družabni Mićo, čigar starejši sin Uroš se je poleti preselil v Belorusijo in igra za tamkajšnji rokometni klub Dinamo Minsk, mlajši Zoran pa ga nadomešča v službi, lahko spet mel roke danes, ko bodo zmage lačni in žejni Slovenci pričakali Grke.