Ključ vsega je motivacija

To sploh ni bila prava tekma, saj ni odločala o ničemer. Vedelo se je, kdo gre naprej in koliko točk bo prenesel v nadaljevanje. Zato tudi ni bilo pravega tekmovalnega naboja. Poljaki so bili sicer bolj resni in bolj motivirani. Zbrali so se in pred slovesom pokazali, da bi lahko storili precej več, če bi bili prava ekipa. Poljska je namreč imela problem, ker so bile vloge slabo razdeljene. Dva igralca, Marcin Gortat in Maciej Lampe, od katerih so vsi pričakovali največ, sta povsem razočarala, to pa je razbilo kemijo v ekipi.

Slovenci? Lahko bi pokazali več pred svojimi navijači. Težko je upravičiti takšen pristop. Res pa je, da je takšne tekme zelo težko igrati. Iz kakšnega testa so ti slovenski košarkarji, se bo videlo šele v Stožicah. Razlog za visok poraz tiči zgolj v glavah, ne v taktiki ali znanju. Čudno se mi je sicer zdelo, da so Slovenci v tretji četrtini poskušali s consko obrambo, ko so imeli Poljaki na parketu kar štiri izrazite strelce. Cone ne moreš igrati proti takšnim igralcem in zato smo tudi prejeli nekaj trojk zapored iz različnih položajev.

Mislim, da se bo ekipa kljub dvema porazoma hitro pobrala. V drugem delu moramo dobiti vsaj dve tekmi, če ne celo vse tri, saj ni vseeno, na koga bomo naleteli v četrtfinalu. Ključ vsega je motiv. Včeraj ga ni bilo, odslej bo pristop spet na najvišji ravni. Proti Španiji je bil denimo takšen in takrat so Slovenci igrali nad svojimi sposobnostmi. Če bi lahko ves čas tako igrali, bi bili brez dvoma evropski prvaki. A to ne gre. Proti Poljakom pa so bili daleč pod svojo ravnijo.

Upam, da bodo slovenski navijači še naprej verjeli v to reprezentanco. Evforija pač ne sme popustiti. Zdaj nas čaka združitev z zelo zanimivo koprsko skupino, v kateri so bili Turki veliko razočaranje in so na eurobasketu premagali samo Švedsko, kar je za košarkarsko državo s takšnim potencialom naravnost sramotno. Mi smo zagotovo sposobni premagati Italijo, Grčijo in Finsko ter si priigrati dobro izhodišče za ključni četrtfinalni dvoboj.