Manjkajo samo še nasprotni napadi

Vikend paket tekem je Slovenija opravila z rezultatsko odliko in, kar je pomembno, ima še veliko rezerve. Z lahkoto bo šla v drugi krog tekmovanja s prvega ali drugega mesta, kar ji odpira možnosti za velik dosežek na evropskem prvenstvu.

Edino slabost vidim v preveliki izpostavljenosti Gorana Dragića. Malo manj Luke Dončića. Oba se zelo izčrpavata, dokler bo ta dvojec – motor in scre moštva – zdržal, bo šla Slovenija samo še naprej, naprej, naprej.

V seštevku je bila igra Slovenije uravnotežena v vseh delih igre. Morda ji manjka še več bliskovitih in neubranljivih nasprotnih napadov. Te si lahko priigra še z boljšim zapiranjem pod košem, skokom in hitrejšimi podajami. Klemen Prepelič, Jaka Blažič in Dončić so v tej prvini neustavljivi.

Tri zmage Slovenije so odraz boljše pripravljenosti od drugih. V tem ji je enakovredna samo Španija. Slovenija je hitrejša, igralci bolje tečejo, so natančnejši. Grčija je pokazala izjemno slabo pripravljenost in je slabo vodena. Tudi Francija ne kaže, da bi bila vrhunsko pripravljena. Ta razlika v pripravljenosti moštev je vidna iz letala. Več kot polovica reprezentanc ni na ustrezni tehnični, taktični in fizični ravni. V nobenem delu igre nimajo idej, ne igrajo po pravilih, v mnogih reprezentancah prevladuje velik kaos.

Vse to nakazuje, da pri mnogih reprezentancah ni več osnovne športne kulture. Težko je pripraviti igralce, da se uklonijo in se žrtvujejo poldrugi mesec, da bi organizirano trenirali za veliko tekmovanje. Tudi v tem je prednost Slovenije.