Markota: S Slovenijo se bo užitek pomeriti

Hrvaški košarkar Damir Markota je prepričan, da se bo njegovo moštvo odslej vzpenjalo.

Objavljeno
07. september 2013 12.10
Damir Markota in Claver Victor med tekmo Hrvaške proti Španiji na EP v košarki,Celje Slovenija 03.09.2013
Tanja Volarič, šport
Tanja Volarič, šport
Celje – Staro pravilo je, da zadostno število ponovitev človeka popelje v stanje, ko se mu zdi novi položaj povsem sprejemljiv. Če bi bilo tako preprosto, bi za Hrvate, ki od začetka 90. let neuspešno iščejo pot nazaj v evropski vrh, to že pomenilo sprijaznjenje z zlato sredino. A kljub poraznemu začetku v Celju je Damir Markota prepričan, da se je njihova pot na letošnjem EP šele začela.

Vas res razjeda pomanjkanje kemije, kot so omenjali vaši soigralci?

To je relativna stvar. Ko zmagaš prvič, drugič, moštvo začne dihat kot eno, ko ti ne gre, pa si v globoki frustraciji. Po zmagi nad Gruzijo v zadnjih izdihljajih tekme smo težave po mojem pustili za seboj.

Tudi frustracijo in žvižge navijačev, ki so vas po uvodnem porazu večinoma zapustili?

Malo je že bilo težko, predvsem zaradi družin in prijateljev. A tako slabo ne more več biti. Poraz proti Španiji tako ali tako naše reprezentance ni pokazal v pravi luči. Z dobro igro bomo navijače še vrnili!

V Stožice?

Recimo.

Koliko je po nizu neuspešnih poskusov, tudi polomu v Litvi 2011, slovensko EP za vas na biti ali ne biti?

Košarkarji tega nimamo v glavi, ni nuje, ki bi visela nad nami. Bolj ko misliš, da moraš prekiniti nek niz, bolj ko se s tem ukvarjaš in načrtuješ, bolj si lahko oddaljen od cilja. Vsekakor še vedno upam, da bo to naše prvenstvo. Mi nismo tako slabi, ne moremo več končati tako katastrofalno kot denimo predlani. Saj ne gre le za prvenstvo 2011, nas spremlja smola že vrsto let. Kolo sreče se bo enkrat ustavilo tudi pri nas.

Vas je zelo obremenila sprememba sistema igre, v katero ste bili prisiljeni po poškodbi ključnega igralca Marka Tomasa?

Preprosto ni bilo časa, da bi vse spremenili, zato smo si rekli, da moramo pač zdaj še bolj stopiti skupaj in morajo drugi prispevati svoj delež, da zakrpamo luknjo, ki je nastala.

Imate rešitev, kako ustaviti slovenske protinapade tudi brez ključnega obrambnega igralca?

Že res, da je bil steber naše obrambe, a ko poldrugi mesec živiš in treniraš ob njegovi strani ter spremljaš njegovo igro, se tudi sam marsičesa naučiš. Po mojem nam je nekaj dal, kar lahko izkoristimo. Poleg tega je z obrambo tako: če igraš s srcem, tudi lažje ustaviš tekmeca. V tem primeru je lukenj v njej gotovo manj.

Kje vidite možnosti proti Sloveniji, s katero se boste pomerili jutri?

Ustaviti moramo njej tranzicijski napad in ji vzeti skok v napadu. Že res, da imajo Gašperja Vidmarja, Mirzo Begića, Jureta Balažiča in druge, a mi imamo Luko Žorića, Anteja Tomića, Daria Šarića in mene. Dati moramo vse od sebe. Zame ni favoritov, favorit bo le tisti, ki bo na koncu vzel zlato. Za nas je predvsem pomembno, da naši zunanji igralci do tekme s Poljsko (drevi) čim bolj sanirajo poškodbe, saj imamo kar razredčeno zunanjo linijo. Potem pa ne bo večjega užitka, kot pred nabito polnimi tribunami zaigrati proti gostiteljem. Oni bodo pod pritiskom, ne mi.