Helsinki – Po treh kolih EP so lahko slovenski košarkarji povsem zadovoljni z opravljenim, saj so v elitni druščini neporaženih skupaj s Španijo, Hrvaško in Rusijo. Četrti nastop jim prinaša manjšo past. Danes ob 12.45 jih bo pričakala Islandija, ob Romuniji najšibkejša reprezentanca prvenstva, a hkrati ena od najbolj srčnih. Prezgodnje razmišljanje o jutrišnjem derbiju s Francijo bi bilo torej nevarno.
Slovenija na Finskem ubira pot, kakršne si nismo obetali po osmih pripravljalnih tekmah. Po številu doseženih točk (povp. 83 na tekmo) je peta v skupini A in po izkoristku metov iz igre (42,7 %) šele 15. na celotnem EP, zato pa ima najbolj čvrsto obrambo (prejema 77 točk) v Helsinkih, kjer lahko gledalci uživajo v odprtih bitkah moštev z močnim naborom napadalnih orožij. V marsičem se lahko seveda dodatno popravi, na primer pri natančnosti metov za tri točke (26,4 %), saj med 24 reprezentancami prekaša le Islandijo in Madžarsko, prav tako pri skokih, saj je bila v tej pomembni prvini slabša od Poljske, Finske in Grčije. Koristilo pa bi tudi delno uravnoteženje moštva v napadu, da bi razbremenili Gorana Dragića.
Vlatko Čančar (9), Aleksej Nikolić (8), Žiga Dimec (6), Sašo Zagorac, Matic Rebec (oba še brez točke) so v treh uvodnih nastopih skupaj prispevali pičlih 23 točk, za odtenek učinkovitejša sta Jaka Blažič (12) in Edo Murić (14). Ker govorimo o sedmih košarkarjih od dvanajsterice v izbrani vrsti, bi se moral nujno predramiti še kdo, in dvoboj z Islandijo bi lahko bil dragocena budnica, če bo celotno moštvo začutilo pomen trenutka. Selektor Igor Kokoškov bo kajpada moral uvodoma poslati v ogenj svoje udarne može, da si ne bi kdo rokad razlagal po svoje, ko bodo ti utrli pot k zmagi, pa bodo na vrsti jurišniki s klopi.
Današnji nastop bo priložnost predvsem za Rebca, ki po treh kolih še vedno čaka na krstne minute na evropskih prvenstvih in je tako zaradi stasa kot dinamičnega sloga igre nekakšen slovenski »Islandec«. Le nekoliko več časa pa so na parketu dvorane Hartwall doslej prebili Zagorac (6 minut), Dimec (18), Nikolić (27) in Blažič (35), ki bi lahko prinesli dvojno korist. Prvokategornikom bi lahko omogočili zaslužen oddih, hkrati pa poskrbeli, da ne bo v moštvu zijala tolikšna vrzel. Kdor misli, da lahko pet košarkarjev popelje Slovenijo do velikega uspeha, je pač prevelik optimist.
»Z izkušnjami se ne rodiš, ampak jih pridobivaš. Luka Dončić je prihodnost slovenske košarke, toda v moštvu je še nekaj fantov, ki jo bodo soustvarjali. Med njimi je Vlatko Čančar, ki daje gibljivost in s tem agresivnost naši obrambi, od njega pričakujem pomemben delež v nadaljevanju EP,« se strinja selektor Kokoškov, a hkrati zavrača pogled v bližnjo prihodnost reprezentance, ki si je že zagotovila mesto v osmini finala. Navsezadnje, koga bi si lahko izbral iz telavivske skupine B: vodilno Italijo in zadnjeuvrščeni Izrael loči le ena zmaga, zato se je nemogoče spuščati v računice, četudi bi se zanjo odločili.
Najprej pa bo seveda potrebno opraviti nalogo proti Islandiji, s katero je imela polne roke že slovenska reprezentanca s Sanijem Bečirovičem, Matjažem Smodišem, Primožem Brezcem, Borisom Gorencem. Teomanom Alibegovićem, Jurico Golemcem in Markom Tuškom. Od takrat je resda minilo že 17 let, kar je po nekaterih merilih ogromno, na nekaterih drugih področjih pa veliko premalo. Prav pred gostovanjem v Reykjaviku v kvalifikacijah za EP 2001 je moralo denimo vodstvo slovenske zveze na ultimat FIBA suspendirati Andreja Jeršana in Andreja Lovšina, ker sta se odločila za sojenje v takrat novoustanovljeni Ulebovi evroligi. Po vsem tem času je evropska košarka še vedno razcepljena in tudi na letošnjem EP ni najboljših sodnikov s stare celine, potrebne so bile celo »okrepitve« iz Japonske, Filipinov, Avstralije, Kanade, Portorika, Brazilije in Argentine.













