Obračun titanov: Goran Dragić in Tony Parker

V dvoboju Slovencev in Francozov v četrtfinalu eurobasketa bosta ton dajala igralca v NBA Goran Dragić in Tony Parker.

Objavljeno
18. september 2013 14.00
Tanja Volarič, Peter Zalokar, šport
Tanja Volarič, Peter Zalokar, šport
Ljubljana – Goran Dragić se je v 14 dneh EP uveljavil kot temelj slovenske igre, od katerega bo odvisen današnji razplet četrtfinala s Francijo. Njegove enbeajevske izkušnje bodo neprecenljive predvsem v dvoboju s titanom druge strani, Tonyjem Parkerjem, za katerega si še selektor Božidar Maljković včeraj ni drznil trditi, da natančno ve, kako ga ustaviti.

Na EP sta si nazadnje stala nasproti leta 2007, ko je Slovenija dobila oba dvoboja z galskimi petelini, ravno tolikokrat sta minulo sezono moči merila v ligi NBA in si razdelila vsak po eno zmago. A današnji dvoboj bo imel drugačno dimenzijo, Francozi morajo popraviti vtis, da ostanejo med preživelimi udeleženci prvenstva, Slovenci pa stopnico preskočiti, če želijo ostati v boju za kolajno. »Sprašujete me, če bom v dvoboju s Parkerjem čutil poseben motiv. Meni vsaka tekma prinaša nov izziv in na vsaki dam vse od sebe, na vsaki moraš braniti čast. Ker bo to četrtfinalna, pa z motivacijo in energijo sploh ne bo težav. Na zadnjih treh EP je bilo v moštvu vedno odlično vzdušje, a letos smo še bolj povezani. Če mi nekaj ne uspe najbolje, se ne bojim, da bom brez pomoči. Vedno vem, da zraven čaka soigralec,« je včeraj razmišljal Dragić.

Posebej s Parkerjem se ni želel pretirano ukvarjati, že po prvem delovnem sestanku dneva jim je bilo namreč vsem jasno, da povsem zamrzniti francoskega zvezdnika ne bodo mogli. »Če bi razmišljali na način, da je neustavljiv, bi bilo najbolje, da bi kar izobesili belo zastavo in se predali. Jasno je, da ga bo težko ustaviti pri petih točkah. Zagotovo bo prispeval delež, ki ga njegovo moštvo od njega pričakuje. Naj kar da svojih 35 točk, bolj pomembno bo, da ustavimo njegove soigralce in če nam bo to uspelo, bomo lahko zadovoljni. Je pa jasno, da bomo med tekmo vseskozi pritiskali nanj in ga poskušali čim bolj stisniti v obrambi,« je pojasnjeval Dragić, pri čemer bodo vnovič ubrali taktiko izmeničnega izčrpavanja, pri katerem bodo pri nalogi sodelovali vsi člani peterke.

Motor slovenskega moštva se dobro počuti, nobenih skrbi ne povzroča tudi gleženj, ki je vmes opozoril nase. »Videli ste, kako smo se odzvali po porazu s Poljsko ob koncu prvega dela. Ko je najtežje, naše moštvo pokaže pravi značaj. Vemo, kaj pomeni četrtfinale, naša borbenost ne bo vprašljiva. Bo pa veliko odvisno tudi od tega, kako nam bo stekel met in ali bomo v vsem dosledno upoštevali dogovore in navodila selektorja. Če bomo igrali kot proti Grčiji, stiskali obrambo, nadzorovali skok in iz tega razvijali protinapade, bomo že na pol poti do uspeha. Četudi je Francija drugačna, saj je veliko bolj atletska,« je Dragić napovedal, da bodo naostrili vse sekire za zmago, ki jih edina ohranja v bitki za končni cilj.

Polne Stožice pravi izziv

Seveda je bil prvi zvezdnik eurobasketa daleč najbolj oblegana oseba v 15. nadstropju hotela Plaza, kjer domuje sedem reprezentanc. Kakih 50 francoskih, slovenskih in drugih novinarjev se je zgrnilo okrog njegove mize. Tony Parker se je v 12 letih igranja v ligi NBA, v kateri je trikrat osvojil naslov, dodobra navzel krilatic in puhlic, s katerimi postrežejo športniki prek luže. A med vrsticami je bilo zaznati, da ni zadovoljen, kako je doslej delovala francoska vrsta. Moštvenega duha ni izpostavil kot francosko vrlino.

»Ne bom zanikal, da bi lahko bila 'kemija' včasih boljša. Talent je eno, toda ekipa mora biti enotna,« je nehomogenost kot enega glavnih razlogov, zakaj Francija ni prikazala veliko dobre košarke, poudaril Parker, ki tudi nad svojo igro ni navdušen: »Za mano je težka sezona, v NBA smo odigrali sedem tekem finala, potem je prišla poškodba, priprave so bile naporne in na določenih tekmah sem čutil utrujenost.«

Francija je imela dva dneva premora in Parker verjame, da bo pokazala drugačen obraz kot nazadnje proti Srbiji. »Lahko igramo veliko bolje. Moramo najti stalnost, saj je pred nami velika priložnost. Slovenija ima odlično ekipo, igrala bo doma,« se tekme v polni dvorani, potem ko je bil doslej vajen bolj praznih tribun, veseli Parker, ki nastopa že na sedmem EP, pa še ni osvojil zlate kolajne: »To je zdaj glavni cilj. V NBA sem osvojil vse, v Evropi imam srebro in bron, le zlata še ne. Pred dvema letoma smo bili blizu, letos bomo poskusili spet. Če se ne bo izšlo, se bom vrnil leta 2015 in poskusil znova.« Primerjave s prvenstvom v Litvi se mu ne zdijo smiselne: »To je drugačna reprezentanca. Nimamo Seraphina, Turiafa, Noaha. Takrat smo bili pod košem močnejši.«

Med njegovimi soigralci v ZDA je bil tudi nekdanji slovenski kapetan Rašo Nesterović in Parker ni skrival, da bi rad imel v ekipi tako dobrega centra. »O, moj Rašo. Zelo sem ga imel rad. Ima dober smisel za humor. Za branilca je vedno zelo fino imeti ob sebi takšnega igralca.« Seveda se ni mogel izogniti komentarju o zdajšnjem vodji Goranu Dragiću. »Dober je, zelo je samozavesten. Ustreza mu, da igra doma. Kaže, da mu to daje reaktivni pogon. Vesel sem zanj, je dober fant. V NBA se vedno pozdraviva, tam med Evropejci vlada poseben odnos,« je Dragića hvalil 31-letni Parker, ki se s skoraj natanko štiri leta mlajšim tekmecem tukaj še ni pogovarjal.

Pritiska navijačev se ne boji. »Super bo. Rad igram v takšnem vzdušju. Slovenija je res košarkarska država.« Kakšen pa je recept proti njenim košarkarjem? »Veliko tega bo treba zaustaviti.« Morda s consko obrambo? »To je selektorjeva odločitev.«