Parker v sedmem poskusu le zapolnil vitrino

Osebnost evropskega prvenstva v košarki 2013: Tony Parker je le osvojil izmikajoče se zlato.

Objavljeno
23. september 2013 10.39
Peter Zalokar, šport
Peter Zalokar, šport
Po epskem polfinalu s Španijo je postalo jasno, da bo Tony Parker ne glede na razplet finalne tekme prva osebnost eurobasketa. Vprašanje je bilo le, ali bo francoski zvezdnik tragični junak, ki bo izgubil drugi finale zapored, ali resnični, ki bo v zbirko dodal edino manjkajočo lovoriko. Na njegovo veselje se je izkazalo slednje, pa četudi je v finalu dosegel zanj mizernih ducat točk.

Po uvodnem šoku proti Nemčiji, neprepričljivih igrah v Tivoliju in porazih proti Litvi in Srbiji v drugem delu v Stožicah nič ni kazalo na to, da se Parkerjevi Franciji obeta kaj dobrega na drugi strani Alp. A zmagi nad gostiteljico Slovenijo v četrtfinalu in branilko naslova Španijo v polfinalu sta razblinili vsakršen dvom: glavni zvezdnik prvenstva je bil v vsakem primeru določen za moža, ki bo najbolj zaznamoval EP.

Medtem ko je litovsko reprezentanco krasila homogenost in v njej tudi Linas Kleiza ni preveč izstopal, se je pri galskih petelinih vse vrtelo okrog Tonyja Parkerja. Sloveniji je nasul 27 točk, Španiji kar 32. Ves čas je razlagal, da mu v karieri po bronu (2005) in srebru (2011) manjka samo še zlata kolajna s Francijo ter da mu ta po osvojitvi treh šampionskih prstanov v ligi NBA predstavlja glavni izziv v karieri.

To je bila tudi osrednja zgodba v pričakovanju velikega finala. Ob odsotnosti Dirka Nowitzkega, Pauja Gasola, Andreja Kirilenka in še koga od velikih »pušk« je bil pač Parker z naskokom najbolj izstopajoči košarkar v Sloveniji. Ne samo, da je bil medijsko najbolj izpostavljen in oblegan, mojstrstvo je potrjeval tudi na parketu in v neposrednih dvobojih zasenčil Gorana Dragića in Marca Gasola. Tudi statistika je razkrivala njegovo premoč, s povprečjem več kot 19,7 točke na tekmo je bil daleč pred konkurenco – Bojanom Bogdanovićem, Vassilisom Spanoulisom, Goranom Dragićem in Nenadom Krstićem. Imel je tudi najboljši odstotek meta iz igre (52,6).

V francoski reprezentanci je rušil (evropski) mit o košarki kot panogi, kjer je kolektiv močnejši od posameznika. Seveda je imel pomoč soigralcev, ki so strnili obrambo in mu delali prostor v napadu, toda dejansko je Slovence in potem še Špance v ponovitvi prejšnjega finala premagal praktično sam. No, v finalu ga je naposled vendarle rešil – kolektiv. Odigral je najslabši polčas doslej (met 2:7, po treh četrtinah 2:9, na koncu 6:17), toda soigralci so se že počutili dolžne, da mu tudi kaj vrnejo, zlasti Nicolas Batum, ki je v prvem polčasu dosegel vseh svojih 17 točk.

Čeprav je nosil ogromno bremena, je Parker vedno znova osupnil z mirnostjo, ki jo je kazal tudi na novinarskih konferencah v hotelu Plaza, kjer je preživel kar 20 noči in se bržčas dodobra naveličal razgleda na mesto nakupov. »Nikar se ne jezite,« je denimo pred tekmo s Slovenijo miril enega od francoskih novinarjev, razočaranega po neprepričljivih predstavah. Je profesionalec od glave do pete. Tudi ni tajil utrujenosti, potem ko je sezono prek luže sklenil šele 20. junija, se za nameček poškodoval, pa vseeno opravil priprave z reprezentanco, v kateri je na EP preživel največ časa na parketu. Sprva se je malce »šparal«, pokazal pa največ, ko je bilo to potrebno. Na sedmem evropskem prvenstvu – od leta 2003 ni izpustil niti enega – se je dokopal do tretje kolajne – tokrat končno zlate!

Pa tudi, če bi mu spet spodletelo, ne bi obupal. Že pred četrtfinalom je na vprašanje, kaj bo storil, če bo Slovenija zmagala, odgovoril: »Saj ne bi bil konec sveta. Če se ne bo izšlo, se bom vrnil leta 2015 in poskusil znova. To je življenje, to je šport. Ko ti ne uspe, se pobereš in greš naprej.« Pa mu je uspelo in zdaj mu bo premor še posebej dobro del. Sporočil je namreč, da na SP 2014 v Španiji ne bo nastopil. Prav gotovo pa ga bomo videli na eurobasketu v Ukrajini leto kasneje, ko bo skušal doseči nov mejnik v karieri: ubraniti zlato. Nobenega dvoma ni, da bo na večni lestvici strelcev prvenstva stare celine skočil na prvo mesto pred Nikosa Galisa, za to mu bo zadostovalo že devet točk. To zadoščenje si je privarčeval in 22,1 sekunde pred koncem finala prepustil soj žarometov kolegom, preden se je prepustil rajanju na parketu, na tribuni z rojaki in na koncu še na zmagovalnem odru stožiške lepotice …