Pipan: Mar bi bil raje doma in v miru pripravljal Olimpijo …

Aleš Pipan, Slovenec na makedonski klopi, razočaran nad uvodnimi krivicami v izvedbi sodnikov in delegata v Podmežakli.

Objavljeno
06. september 2013 20.12
Siniša Uroševič, šport
Siniša Uroševič, šport

Jesenice – Med tistimi, ki je te dni v Podmežakli pogosto pod posebnimi žarometi, je Aleš Pipan. Štajerec vodi makedonsko reprezentanco, pri kateri so ogorčeni nad sodniškimi odločitvami v uvodnih dveh nastopih. Nekdanji slovenski selektor in v novi sezoni trener Uniona Olimpije je za Delo govoril brez dlake na jeziku.

Seveda nad uvodno bero dveh tesnih porazov, najprej s Črno goro in nato Litvo, ni navdušen, pričakovanja so bila v taboru polfinalistov zadnjega prvenstva in njihove glasne množice 2000 navijačev precej višja.

»Prav hudo mi je bilo ob tem drugem spodrsljaju. Moštvo sem po najboljših močeh poskusil vrniti v igro, potem ko se ni bilo lahko zbrati po nesrečnem porazu prvi dan s Črnogorci. Res smo hoteli igrati kakovostno košarko in pravzaprav igralcem nimam česa zameriti, toda načrta le nismo uresničili,« nam je ob začetku pogovora poudaril Slovenec z makedonske klopi, se nato najprej ozrl k pomanjkljivostim svojega moštva, a nato tudi odkrito razgrnil svoje mnenje glede sodniških krivic, ki so doletele njegovo moštvo ob jeseniškem uvodu.

»Prav ta zadnja tekma je razkrila, kako dobro bi nam dela širša izbira konkurenčnih igralcev. Na klopi vendarle nimamo povsem enakovrednih menjav za najboljše. Sploh pa nikakor ničesar nočem očitati Litovcem, ki so nas zasluženo ugnali in sem jim za to tudi športno čestital. A obenem ti seveda ni prav, ko se po zaostanku 12 točk tekmecu približaš le na tri, si pred zasukom, nakar sodniku pripade glavna vloga na tekmi,« se je obregnil ob sporni prekršek v zadnjih sekundah Pipan, vnovič poiskal krivdo za poraz predvsem pri svojem moštvu (»Sodniki nikdar ne morejo narediti toliko napak, kot si jih lahko privošči moja ekipa.«), a nikakor mu ne gre v račun, da je raven sodniške trojke na tako velikem tekmovanju, kot je EP, lahko tako nizka: »Seveda so napake sestavni del tekme, tudi pri sodnikih, a mar ni moteča ta neodločnost akterjev v sivih majicah. Če bi nam takoj prisodili prekršek, bi bilo vendarle drugače, ne pa da to storijo z zamudo petih sekund …«

A tu se Pipan ni ustavil. Brez dodatnega vprašanja je nadaljeval svojo oceno doslej videnega v Podmežakli in se posebej ozrl k še eni zadevi, zanj nedopustni: »Poglejte, delegat, ki si je privoščil hudo napako v končnici naše uvodne tekme, je bil spet ob zapisnikarski mizi tudi naslednji dan, ko smo se pomerili z Litvo. Sodniki prav tako – kot da bi dobili nagrado … To se pri FIBA ne bi smelo dogajati, saj bo tako tudi prvenstvo izgubilo svojo veljavo.«

Sicer pa je prepričan o zanimivosti tega tekmovanja. »Po vsem, kar sem videl v teh uvodnih nastopih ter slišal o tekmah z drugih prizorišč, bo še zadnji dan prvega dela zelo napet glede končnih odločitev o potnikih za naslednji krog. Očitno so pripravljalne tekme marsikaj skrile, posamezne reprezentance niso razgrnile moči svojih adutov,« je prepričan 54-letni trener, ki podobno kot nekateri košarkarji makedonske izbrane vrste zlepa ne more pozabiti enega od preizkusov med pripravami za prvenstvo: »V Španiji smo takrat igrali res dobro, pa so nam jo zagodli sodniki in podarili zmago domačemu moštvu. Povrhu so bili zelo občutljivi na naše pripombe in nam napovedali, da se bomo še videli v Sloveniji. Zdaj prav omenjeni svoje napovedi uresničujejo …«

Kajpak bi se nekdanji selektor naše izbrane vrste moral veseliti novega tekmovalnega izziva v domovini, a vsaj v prvih dneh mu ta ni postregel z dobro voljo. »Težko sem čakal takšno prvenstvo v Sloveniji, ko pa zdaj vidim, kaj se dogaja, bi bil raje kje drugje in v miru z Olimpijo ustvarjal projekt prihajajoče sezone,« je vzdihnil in dodal: »Res postajam kar živčen, ker je sleherna pritožba kot klic v prazno. Nihče ničesar ne upošteva, tekme si sledijo v hitrem ritmu, ni niti časa, da bi se kdo ukvarjal s tvojim ogorčenjem. In tako ti ne ostane nič drugega kot ohraniti mirno kri in predvsem pozitivno ter samozavestno vplivati na slačilnico. Igralci morajo vedno ohraniti zbranost. Predvsem na očitno tako izenačenem tekmovanju, kjer bi bil prav lahko, kot se vam povedal, odločilen zadnji dan prvega dela …«