Po zmagi nad Slovenijo ga je prvi poklical Popovich

Ljubljana – V primerjavi z Litvo 2011 so na letošnjem EP najbolj nazadovali Rusi in Makedonci, ki so s 3. in 4. mesta strmoglavili na delitev 21. do 24. mesta. Najbolj so napredovali Ukrajinci s 17. do 20. mesta na šesto, toda še bolj so bili svojega vzpona veseli Francozi, čeprav so pridobili le eno mesto. Razlika med srebrom in zlatom je pač ogromna.

Finalno zmago novih evropskih prvakov je v Franciji spremljalo 5.467.000 televizijskih gledalcev, kar je državni rekord za košarkarske tekme. Ob vrnitvi v domovino pa je reprezentante sprejel tudi predsednik François Hollande ter jih pohvalil za izjemno moštveno delo in tovariški duh: »Po zaslugi izjemne nadarjenosti slehernega košarkarja in strokovnosti tehničnega osebja ste dosegli zgodovinski uspeh za košarko in celoten francoski šport.«

V ospredju dogajanja je bil kajpada prvi zvezdnik EP Tony Parker, niz čestitk pa je komaj zdržal tudi mirni mož iz ozadja Vincent Collet. V znak priznanja mu je predsednik Francoske košarkarske zveze Jean-Pierre Siutat podaljšal selektorski mandat do OI 2016. Krmilo reprezentance je prevzel pred štirimi leti in na EP 2009 galske peteline popeljal do petega mesta, dve leti pozneje do srebrne kolajne ter letos do najvišje stopničke.

Zanimivo je, da je danes 50-letnega stratega, ki je v minuli sezoni osvojil drugo mesto v francoskem DP s Strasbourgom, pri prvih reprezentančnih korakih ovirala prav povezava s Parkerjem. Odlični branilec San Antonia se je namreč leta 2009 odločil za kapitalski vstop v klubsko strukturo Asvela iz Villeurbana, s katerim je Collet osvojil naslov državnega prvaka. Vodilni možje francoske zveze so sprva ocenjevali, da bi bilo nespodobno, če bi selektor v reprezentanci vodil svojega klubskega šefa, slednjič pa mu je predsednik Yvan Mainini, ki je naslednje leto prevzel vlogo prvega moža FIBA, le prižgal zeleno luč. V minulih letih, še posebej letos v Stožicah, sta Parker in Collet dokazala, da lahko nadvse uspešno sodelujeta. In kdor ima morda pomisleke na račun zmagoslavja Francozov v oslabljeni konkurenci, se mora zavedati, da so prišli do prve zlate kolajne brez Joakima Noaha, Ronnyja Turiafa, Kevina Seraphina, Iana Mahinmija, Alija Traoreja in Mickaëla Pietrusa, na katere je selektor resno računal.

Colletu je letos uspelo mojstrsko stopnjevati tekmovalno formo in uskladiti košarkarje dveh rodov, ki so se dokazali že na mladinskih EP. Parker in Diaw sta ponesla Francijo do prvega mesta leta 2000, Alexis Ajinça, Nicolas Batum in Antoine Diot šest let pozneje, izdatno pa so jima pomagali vrstnika starejše dvojice Mickaël Gelabale in Florent Pietrus ter 26-letni Nando de Colo. »Od leta 2001 redno igram na članskih EP, Boris in Floflo (Pietrus op. p.) pa sta se mi pridružila dve leti pozneje. Veliko smo prestali skupaj, zato so nas po finalni zmagi nad Litvo premagala čustva. Od nekdaj pravim, da sem rojen pod srečno zvezdo. Pri San Antoniu in v reprezentanci imam zlate soigralce, ki mi pomagajo najti nove izzive. Šport je krut. Po letošnjem porazu v finalu lige NBA sem tri mesece razmišljal o razočaranjih v francoskem dresu in uvidel, da so nas izučila. Oblikovala so nam moštveni značaj,« je po sladki nedeljski zmagi razmišljal Tony Parker. Ali je z odličnimi predstavami poslal sporočilo tudi številnim odsotnim košarkarjem iz lige NBA, naj čez dve leti pridejo v Ukrajino?

»Nikogar ne bi obsojal, ker je izpustil letošnji eurobasket. Sam rad igram za Francijo in po četrtfinalni zmagi nad Slovenijo me je prvi poklical klubski trener Gregg Popovich. Čestital mi je in dal nekaj nasvetov, kaj bi še lahko postoril,« je zaupal MVP prvenstva.