Pripravili so celo nagrade za prvo mesto

Helsinki – Začetek EP je slovenskim košarkarjem namenil rednega in nenavadnega tekmeca. S Poljsko so se pomerili že na kvalifikacijskem turnirju v Vroclavu za EP 1993, nato na treh celinskih prvenstvih, kopici uradnih in testnih tekem. Izgubili so enkrat – na domačem eurobasketu 2013. V Celju je bilo 61:71, čeprav so gostje pred tem igrali porazno od prve minute. Proti Hrvatom so zaostali s 4:24, proti Španiji s 30:78.

To so bili nekoliko drugačni časi, v katerih so bili glavni v poljskem moštvu odlični center Marcin Gortat, krilni center Maciej Lampe, Michal Ignerski, naturalizirani Thomas Kelati ... Kot zadnji iz ključne četverice se je letošnjemu evropskemu prvenstvu odpovedal Lampe, ki je z reprezentanco že pridno vadil, vendar med ogrevanjem pred pripravljalno tekmo s Srbijo 18. t. m. začutil bolečino v aprila operiranem kolku. Za vnovično rehabilitacijo 32-letnega košarkarja, ki je nazadnje branil barve kluba Shenzhen Leopards na Kitajskem, pred tem pa Reala, Phoenixa, Oklahome, Houstona, Himkija, Maccabija, Unicsa Kazana, Caje Laboral, Barcelone in Bešiktaša, je slednjič zmanjkalo časa.

Selektor Mike Taylor, 45-letni Američan, ki vodi Poljsko od leta 2014, se je moral sprijazniti, da je ostal še brez drugega člana imenitne centrske naveze. Pa tako prav bi mu prišla na Finskem. Nekdanja evropska sila, lastnica štirih kolajn z EP, po 9. mestu na prvenstvu 2009 na domačih tleh pač ni izkoristila zagona. V Litvi 2011 je bila 17., dve leti pozneje 21., saj je ugnala le Slovenijo. Pred dvema letoma se je že odrezala precej bolje in zasedla 11. mesto. Potem ko je v skupini prvega dela prekosila BiH, Rusijo in Finsko ter tesno izgubila s Francijo (66:69), je ob porazu v osmini finala s Španijo (66:80) vstopila v zadnjo četrtino z neodločenim rezultatom.

Letos poleg temnopoltega organizatorja igre francoskega Asvela (lani Strasbourga) Anthonyja Slaughterja veliko breme nosijo mlajši košarkarji. Udarni branilec/krilo Mateusz Ponitka (Tenerife) je denimo včeraj dopolnil 24 let, prav toliko je star robustni in 215 cm visoki center Przemyslaw Karnowski (Andorra), ki je solidno zapolnil vrzel pod obročema. Mednarodne izkušnje imajo tudi krilo Adam Waczynski (Unicaja), krilni center Tomasz Gielo (Joventut) in center Damian Kulig (Banvit), kar se je videlo tudi v enajstih pripravljalnih nastopih. V njih je Poljska iztržila sedem zmag (dve nad Češko, eno nad Latvijo, Nemčijo, Rusijo, Veliko Britanijo in Madžarsko) ter izgubila z Litvo (58:59), Latvijo (65:77), Srbijo (78:85) in Izraelom (74:77).

Nihče je torej ni povsem zasenčil, niti Slovenija v lanskem ogrevalnem dvoboju pred kvalifikacijami za EP. Na Dunaju je bilo po treh četrtinah 61:61, na koncu 81:76 za naše košarkarje po 22 točkah Gorana Dragića, 15 Klemna Prepeliča, 17 Lampeja, 14 Waczynskega, 11 rezervnega dirigenta Lukasza Koszareka in 10 Ponitke, ki je leta 2010 popeljal reprezentanco do senzacionalnega srebra na mundialu za košarkarje do 17. leta. In da Poljaki tudi v Helsinki niso pripotovali zgolj na izlet, priča podatek, da je njihova nacionalna zveza pripravila denarne nagrade za uvrstitev v osmino finala (po 12.000 evrov za vsakega igralca) in celo za naslov evropskega prvaka (po 35.000 evrov). Da bi jih lahko izplačala, pa bi morali njeni košarkarji na Finskem v celoti uveljaviti svoje odlike – številne natančne strelce z večje razdalje, napadalno kombinatoriko, atletske branilce in krila ter dober skok – in prikriti skoraj vse slabosti. Mednje sodijo odsotnost centrov pod tekmečevim obročem, saj se radi umikajo navzven, premajhna konkretnost v končnicah tekem in prekratka klop z rezervnimi aduti. A popolne niso niti najboljše reprezentance.