Jesenice – Izvedba evropskega prvenstva v košarki v številnih podrobnostih sloni na delu prostovoljcev. Tudi na Jesenicah so opravili številne naloge, da bi športno tekmovanje teklo brez zapletov in da bi v razburljivih tekmah uživali tudi številni navijači.
Prostovoljci na Jesenicah so kot najpomembnejši razlog, da so se prijavili na poziv za sodelovanje pri izvedbi evropskega prvenstva v košarki, izpostavljali dober občutek, da so del takšnega velikega športnega dogodka. »Želel sem spoznati zakulisje tega velikega športnega dogodka,« je razložil Jeseničan Denis Bakonić in dodal, da je izkoristil vse priložnosti za ogled posameznih tekem. V prihodnje veliko priložnosti, da bi tekmovanje na takšni ravni spet lahko gledal v živo, ne bo, je dejal in pojasnil, se je v službi dogovoril za dopust, da je lahko bil prostovoljec.
Še večje zadovoljstvo ob spremljanju najboljših evropskih košarkarjev so tik ob igrišču doživljali mladi prostovoljci, brisalci parketa. Jeseniški košarkarski nadobudnež Domen Ravnik je poudaril, da se je za prostovoljca prijavil predvsem zato, da bi lahko v živo in od blizu videl čim več tekem, igro posameznih igralcev in da bi se naučil kakšnega novega košarkarskega trika. Tik ob robu igrišča lažje prepoznaš komunikacijo med igralci, vidiš in slišiš, kako se dogovarjajo za posamezno akcijo in kako jo nato izvedejo, ga je dopolnil njegov kolega Jan Šolar. »Igrajo podobno kot mi, vendar se igralci na tej ravni precej bolj trudijo«, je še ugotovil Šolar.
Mlade prostovoljke novinarjem med tekmo delijo uradne zapisnike, po koncu posamezne tekme pa pomagajo pospraviti dvorano. »Tako smo imele priložnost večino tekem videti v živo«, je razložila Armina Selimanović, ki se je za prostovoljko prijavila skupaj s kolegicami iz domačega ženskega košarkarskega kluba. Dekleta so poleg zadovoljstva, da so del velike športne zgodbe, uživale tudi zato, ker so lahko od blizu opazovale dobre in lepe košarkarje, je bila odkrita Armina, njena kolegica Ana Mohorč pa je v igri iskala tudi skrivnosti košarke.
Tudi vodja jeseniških prostovoljcev Primož Samar je v delu za evropsko prvenstvo videl predvsem velik izziv. Čeprav je kot eden najbolj zagnanih članov jeseniškega košarkarskega kluba zaprisežen pristaš košarke, ni obžaloval, da v domači dvorani ni mogel uživati ob spremljanju iger pod koši. »Niti ene tekme nisem videl v celoti,« je dejal in dodal, da je večino tekem gledal vsaj nekaj časa, nekaterih pa sploh ne. Včeraj, ko se je na Jesenicah končevalo predtekmovanje, je Samar ugotavljal, da brez čete marljivih in pridnih prostovoljcev (skupaj so jih samo na Jesenicah angažirali 180, pri tem je bil najmlajši star vsega osem, najstarejši pa 69 let) prvenstva ne bi mogli izpeljati. Prostovoljci so skrbeli za vse podrobnosti na in ob igrišču, na tribunah in pred dvorano in kot je ugotovil Denis Bakonić, so bili prostovoljci dejanska vez organizatorjev evropskega prvenstva s športniki in njihovimi ekipami ter navijači in gledalci. Skupaj s številnimi Jeseničani, ki so bili te dni vpeti v različne dejavnosti ob robu prvenstva, so prostovoljci soustvarjali vtis, ki ga bodo z Jesenic in iz Slovenije po koncu prvenstva odnesli domov, je pomen vključevanja lokalnega prebivalstva in prostovoljcev v izvedbo velikega tekmovanja poudaril Tone Čebulj, gonilna sila jeseniškega ženskega košarkarskega kluba.
Za svoj trud prostovoljci niso bili posebej nagrajeni, nagrada je bila že izkoriščena priložnost, da so bili del te velike športne zgodbe in izkušnja, pa čeprav so v Podmežakli preživeli tudi po več kot deset ur na dan. Za spomin bo prostovoljcem ostala uniforma (majica, trenirka in športne copate), ki naj jo, kot je dejal Samar, tudi po prvenstvu nosijo s ponosom.
Danes je na Jesenicah nov dan in življenje prenovljene dvorane Podmežakla se bo začelo vračati v stare, hokejske tirnice. Jeseničani so se kot prostovoljci izkazali, že kmalu pa se bo pokazalo ali bo prostovoljstvo dovolj tudi za ponovni vzpon hokeja na Jesenicah.