Slovenski vrč je tri dni pokal, sinoči se je razbil

Celje – Koliko časa bo še lahko hodil vrč po vodo, preden se bo razbil, smo se vprašali po treh dramatičnih zmagah slovenskih košarkarjev in sinoči videli, da kljub fanatični podpori s tribun niso nepremagljivi. Vodili so večji del tekme s Hrvaško, tudi s 13 točkami naskoka, a klonili po podaljšku.

»Hrvati imajo težave proti energičnim moštvom. Videli ste, kako so jih povozili Španci,« so pred sinočnjim dvobojem 4. kola EP pojasnjevali slovenski reprezentanti. Uporabiti bi torej morali svoje najmočnejše orožje, in vrata do četrte zmage bi bila odprta, je zagotavljala teorija. Praksa pa običajno ubere svojo pot, in še enkrat se je izkazalo, da volja in energija nista dovolj proti elitnim moštvom. Tudi taktično in tehnično dobro podkovani Hrvati so namreč v sosedskem derbiju igrali na življenje in smrt, čeprav jim zmaga še ni prinesla uvrstitve v drugi krog prvenstva. Danes bodo morali ugnati še Čehe, sicer bodo razočarani odpotovali domov. Po tem scenariju bi se Slovenija vendarle podala v Stožice z dvema zmagama popotnice, vendar le, če bo danes premagala Poljsko. Če bo z visoko razliko klonila z zasedbo, ki je doslej v Celju pokazala daleč najmanj, pa bi lahko izpadla tudi Slovenija. Toda le, če bodo Čehi premagali Hrvaško z natanko dvema točkama razlike.

Hrvatov sinoči domala ni bilo mogoče prepoznati. Poleg dolgoletnega rivalstva (in tudi prijateljstva zunaj parketa) jih je gnala želja, da bi vrnili košarko na športni zemljevid v svoji domovini, priznali pa so tudi, da imenitno vzdušje v dvorani Zlatorog ne podžiga le domače reprezentance. Spodbuja tudi njene tekmece, naj se trudijo do zadnjega atoma moči.

V prvem polčasu so resda Hrvati imeli le enega razpoloženega moža. Bojan Bogdanović (16 točk do glavnega premora) je povzročal velike preglavice Jaki Blažiču že v soočenjih Uniona Olimpije in Fenerbahčeja, in ko je dobil krila, sta se z njim mučila tudi Zoran Dragić in Domen Lorbek; skupaj so ga nekoliko umirili šele v drugem polčasu. Slovenija se zato po začetnem vodstvu z 12:6 ni mogla izdatneje odlepiti in ko je pričakala konec uvodne četrtine z minimalno prednostjo, jo je pričakalo pričakovano presenečenje. Hrvati so prešli na consko obrambo, dolgoletni trn v peti našega moštva, in vnovič je kazalo na ponovitev zgodbe z Gruzijo. Lorbek je z dvema trojkama povlekel soigralce, izpod hrvaškega nadzora je ušel tudi Goran Dragić in v 24. minuti je imela Slovenija zelo obetavno prednost 50:37.

Težave pa so se začele, ko je G. Dragić prepustil mesto na parketu Jaki Lakoviču in ko je Božidar Maljković poskusil razigrati sinoči neprepoznavnega Boštjana Nachbarja (za dve 1:5, za tri 1:6). Močno je namreč popustila obramba in Hrvaška je ob koncu tretje četrtine zaostajala le še za točko. Kmalu po začetku četrtega dela tekme je tudi prešla v vodstvo, saj je vnovič stopil v ospredje Bogdanović. V dramatični končnici je Edo Murić zabil žogo v koš v enem redkih slovenskih nasprotnih napadov za 65:64 le 56 sekund pred iztekom igralnega časa, Ante Tomić je z enim izkoriščenim prostim metom izenačil, Nachbar pa ni izkoristil preostale 3,1 sekunde. Zgrešil je za tri točke, čeprav je imel dober položaj za dovolj časa za prodor. Tudi v podaljšku je bilo očitno, da je slovenska igra preveč odvisna od Gorana Dragića, ki sicer zbral 23 točk, 8 skokov in 5 asistenc, vendar ob metu iz igre 6:19 in preskromnem kroženju žoge. Hrvati so ušli na 73:66 ter s kančkom sreče in spretnosti ubranili prednost.

»Čestitke Hrvatom za uspeh v težki tekmi. Vedeli smo, da moramo zmagati, če želimo tudi teoretično potrditi uvrstitev v drugi krog in si zagotoviti optimalno izhodišče pred selitvijo v Stožice, vendar nam ni uspelo. Skok smo sicer dobili s 53:50, toda v odločilnih trenutkih nismo mogli do odbite žoge, ob tem pa so Hrvati zadeli še usodne tri trojke. Zdaj moramo premagati Poljsko in se vrniti na zmagovalni tir. Sodnikov ne bom nikoli razumel, toda takšna je košarka,« se je po prvem porazu na EP pridušal Goran Dragić.

Božidar Maljković, ki je že pred začetkom prvenstva vztrajal, da moštev ne ocenjuje ob zmagah, ampak po tem, če se znajo pobrati po porazih, je bil še ostrejši: »Tekma z Gruzijo nam je po svoje pomagala, saj je taktično igrala zelo podobno kot drevi Hrvaška. Toda tokrat je bila naša izvedba slabša. Tudi jaz nisem zadovoljen s sojenjem. Ne vem, kdo je makedonski sodnik Milojević, je pa v pomembnih trenutkih poskrbel za pet, šest odločitev v našo škodo. Podobno je bilo tudi v prejšnjih treh tekmah.«

Hrvaški selektor Jasmin Repeša je bil razumljivo zadovoljen: »Čestitke obema moštvoma in navijačem obeh reprezentanc. Dolgo nismo bili natančni pri metih, najtežje pa nam je bilo ob začetku drugega polčasa. Na srečo nam je zmaga nad Poljsko prinesla svežo energijo in samozavest za zasuk. Toda jutri nas čaka še pomembnejši dvoboj.«