Tiskane izdaje
Odkar je leta 2004 FIBA sprejela mednarodni pravilnik o dopingu Svetovne protidopinške organizacije (WADA), se po njenih tekmovanjih nikoli ni dvigal prah, kaj šele orkan kot po mnogih prvenstvih v posamičnih športnih panogah. V novejši zgodovini košarkarskih EP so zabeležili le eno kršitev, ki je odgovorne predvsem nasmejala, čistost pričakujejo tudi v Sloveniji.
Na 38. EP morebitno uporabo prepovedanih poživil nadzira Sloada, saj so se prireditelji pričakovano odločili za domačo protidopinško organizacijo, ki za zdaj še spada pod okrilje Olimpijskega komiteja Slovenije-Združenja športnih zvez, od 1. oktobra pa bo neodvisna. »Tu smo kot izvajalci programa FIBA Europe, delamo pa skupaj s člani njene zdravniške komisije. V predtekmovanju smo obdelali vsa štiri prizorišča, v drugem delu v Stožicah pa bomo stalno prisotni,« je pojasnil prvi mož Sloade Jani Dvoršak in v šali pristavil, da je testiranje košarkarjev pravzaprav lahko opravilo, saj na nadzorno točko vsi pridejo s polnimi mehurji. Dnevno so sicer v predtekmovanju preverjali vzorce urina le v določeni skupini, ki jo je izbrala FIBA, na kontrolo pa sta odhajala eden do dva košarkarja posameznega moštva, odvisno pač, kaj je za posamezno skupino in dan določila evropska organizacija. Kdo bo moral ob spremstvu nadzornika v posebno sobo, v prisotnosti zdravnikov obeh moštev izžrebajo že ob polčasu, a imena zdravnikom sporočijo šele pet minut pred tekmo. Pri Sloveniji je denimo »čast« po dvoboju s Španijo pripadala Juretu Balažiču, zbrane vzorce predtekmovanja pa so na Dunaj odpeljali včeraj.
Glede na to, da bodo moštva do 22. septembra skupaj odigrala kar 90 tekem, je število za letos predvidenih testov pravzaprav razmeroma majhno. V 18 dneh bodo namreč testirali 76 košarkarjev, razlog, da ne gredo v širše preverjanje stanja na terenu, pa se skriva v denarju. Za vsak test je treba odšteti od 200 evrov naprej, celoten strošek pa pade na pleča prirediteljev. »Dvesto evrov je minimalen strošek laboratorija na Dunaju, ki lahko precej narase. Vse vzorce bomo poslali v Avstrijo, tu ne bo izjem, saj s tem laboratorijem sodelujejo vse države nekdanje Jugoslavije, pa Madžarska, Slovaška in seveda Avstrija,« pravi Nenad Dikić, predsednik antidopinške komisije pri FIBA Europe in podpredsednik zdravstvenega sveta pri evropski organizaciji, ki vztraja, da košarka po plati zlorabe nedovoljenih poživil ni tako tvegan šport, da bi bilo vredno kopati globlje in napihovati stroške, ki jih imajo organizatorji že tako zelo veliko.
Srb, sicer kardiolog, ki je doktoriral tudi iz športnega menedžmenta in je predsednik srbske protidopinške agencije, se že vrsto let poglablja v doping v košarki, vendar so nadzori, ki jih na svojih tekmovanjih izvaja FIBA, le majhen del vseh v svetovni košarki. »Od vseh opravljenih košarkarskih testov v svetu jih FIBA na raznih ravneh opravi le 5 odstotkov. Letno je v športu okoli 280.000 kontrol, v košarki okoli 10.000, FIBA pa jih od tega naroči približno 500. Če v košarki že koga zalotijo pri zlorabi poživil, je to zaradi uživanja marihuane. Takih primerov je okoli 70 odstotkov, ravno lani smo to študijo razkrili na kongresu v Belgiji,« pravi Dikić in doda, da veliko primerov prihaja iz študentskih krogov v ZDA, kjer košarkarji sebe doživljajo kot študente, ki imajo zvečer tudi pravico do sprostitve, marsikdaj pa pozabljajo, da sledi marihuane v telesu ostajajo do tri tedne po užitju.
»V teh študijah ne moremo upoštevati profesionalne košarke v ZDA, saj liga NBA, podobno kot NHL, NFL, MLB, ni podpisala pogodbe z WADA in jih zato ta ne preverja. V ligi NBA imajo lastno, notranjo kontrolo, vsi enbeajevci test opravijo štirikrat letno, vendar za rezultate vedo le znotraj organizacije. Seveda pa košarkarji iz lige NBA ob nastopu na EP avtomatično preidejo v naš sistem, Marcin Gortat, ki naj bi letos zaslužil skoraj osem milijonov dolarjev, je tako testiran pod okriljem WADA,« pojasnjuje Dikić, ki vztraja, da košarka ni rizičen šport glede količine zlorabe poživil in tudi zato ne razmišljajo o povečanju števila kontrol. »V zadnjih letih na EP ni bilo niti enega pozitivnega testa. Edini primer smo imeli v Beogradu 2005, pa še tedaj je košarkar padel na dopingu zaradi neumnosti. Prijateljica mu je hotela pomagati in mu je dala sredstvo, ki pospešuje rast las, v katerem pa je bila, žal, snov, ki je prepovedana. Saj veste, da so moški radi lepi, on pa je seveda pozabil to prijaviti. A koliko se spomnim, smo že leta 2008 to sredstvo umaknili s seznama prepovedanih, saj je bilo težko dokazati, da res vpliva na športno sposobnost,« še dodaja Dikić.
