V Tivoliju največja slovenska zmaga

Francija je športna velesila. Na Stade de France je Slovenijo gledalo 138.000 nogfometnih navdušencev.

Objavljeno
18. september 2013 00.52
Slovenija, Ljubljana, 29.01.2004, 29.Januar2004, Rednato Vugrinec se bori za zogo z Francozem Giraultom,med tekmo na evropskem rokometnem prvenstvu.Foto:Matej Druznik/DELO
G. N., šport
G. N., šport

Ljubljana – Ko s tribun največjih športnih aren odmeva Allez Les Bleus, Naprej, modri, ni dvoma o tem, komu so namenjeni vzkliki navijačev – Franciji. Tradicionalna športna velesila žanje uspehe v domala vseh najprestižnejših športih, ponaša se z zvezdniki najvišjega razreda. Tudi zato so Francozi izjemno ponosni na dosežke svojih športnikov.

»Les Bleus ali Les Tricolores« sta najpogostejša vzdevka za francoska državna moštva, ki v svetovnem merilu dosegajo odlične izide. V Evropi je Francija ob Španiji bržčas najuspešnejša športna sila v moštvenih športih. Oči svetovne športne javnosti so največkrat usmerjene v nogometno reprezentanco, ki je bila zadnjih 15 let ena od najuspešnejših na svetu, njen prvi mož Zinedine Zidane pa je bil najboljši ambasador države, ki je svojo športno zgodbo o uspehu gradila na multikulturnosti. Nekdaj trikrat zapored najboljši nogometaš stare celine Michel Platini je predsednik Evropske nogometne zveze, Just Fontaine je bil dolga leta najboljši strelec svetovnih prvenstev, dokler ga ni leta 2006 s prestola spodrinil Brazilec Ronaldo. Tudi predsednik z najdaljšim stažem na čelu Svetovne nogometne zveze in pobudnik svetovnih prvenstev je Francoz – Jules Rimet.

Nogomet je najbolj priljubljen francoski šport in z več kot dvema milijonoma registriranih nogometašev najbolj množičen. Na mednarodnem prizorišču je Francija pod taktirko Zidana osvojila naslov svetovnega in evropskega prvaka in je ena od petih držav (še Nemčija, Španija, Argentina in Urugvaj), ki je zmagala na vseh največjih tekmovanjih – še olimpijskih igrah. Največja zmaga pa je vendarle domača v finalu SP leta 1998 proti Braziliji s 3:0 (Zidane 2, Petit).

Slovenija se je s Francijo pomerila trikrat in vse tri tekme je izgubila. Prva je bila prijateljska, na štadionu Stade De France je 26. aprila leta 2000 pred 60.000 gledalci izgubila s poznejšimi evropskimi prvaki z 2:3. Katančevi izbranci so blesteli prvi polčas, ki so ga z goloma Saša Udoviča in Željka Milinovića dobili z 2:0. Dve leti pozneje so bili Zidane in drugi tekmeci v kvalifikacijah za EP leta 2004. V Parizu so bili pred 78.000 gledalci boljši s kar 5:0 od Slovenije, ki jo je že vodil selektor Bojan Prašnikar. Naslednje leto, 10. septembra, so za Bežigradom Francozi slavili z 2:0.

Bolj kot nogometne bitke so francosko-slovenske boje v moštvenih športih zaznamovale rokometne tekme. Na velikih tekmovanjih (OI, SP, EP) sta se Francija in Slovenija pomerili kar devetkrat. Ob šestih porazih in dveh neodločenih izidih pa ima Slovenija tudi eno zelo pomembno in sladko zmago. Na domačem EP, leta 2004 (mar to kaj pove pred današnjim košarkarskim spektaklom v Stožicah), je v četrtfinalni skupini zmaga s 27:22 Slovenijo zapeljala v polfinale in ji odprla vrata do prve kolajne. Najučinkovitejši Slovenec je bil z 8 goli Vid Kavtičnik, ki je že peto sezono član francoskega Montpelliera.

Rokomet je v zadnjih letih najuspešnejša francoska športna blagovna znamka. Od leta 2008 in olimpijskih iger v Pekingu so bili Nikola Karabatić, Jerome Fernandez, Thierry Omeyer, Didier Dinart in drugi najboljši na dveh OI, dveh SP in enem EP.

Enaka vzdevka kot nogometaši imajo tudi ragbijisti. Tudi ragbi, kot eden od najbolj prestižnih svetovnih športnih panog, je v Franciji, še zlasti na jugu, izjemno priljubljen. Francija je ena od velesil, a se ji še ni posrečilo zavihteti na svetovni vrh. Od leta 1987, odkar se najboljše reprezentance merijo na svetovnih prvenstvih, so bili »tricolori« trikrat v finalu.

Francija seveda ni ponosna le na dosežke svojih športnikov, ki so nekoč bolj kot v moštvenih športih blesteli v posamičnih panogah, pač pa se ponaša tudi z dvema imenitnima tekmovanjima. Brez primere je najpomebnejša kolesarska dirka na svetu »Tour de France«, sledi ji eden od štirih teniških velikih slamov, Odprto prvenstvo Francije (Roland Garros).

Francija je svetovnemu športu dala številne šampione, od smučarskega velikana in trikratnega olimpijskega prvaka Jeana-Clauda Killyja, do petkratnega zmagovalca francoske pentlje Bernarda Hinualta in štirikratnega prvaka v formuli 1 Alaina Prosta.

In seveda je Francoz tudi utemeljitelj sodobnega olimpizma, baron Pierre de Coubertin. In kaj Franciji še manjka v bogati športni zgodovini? Med drugim zlato z evropskega prvenstva v košarki.