Vsaj približno kot proti Špancem, pa ne bo skrbi

Celje – Po dveh uvodnih uspehih slovenski košarkarji potrebujejo le še enega za potrditev uvrstitve v drugi del EP. Želijo si ga doseči že drevi proti Gruziji, da jim bi pred dvobojema s Hrvaško in Poljsko ostala samo ena skrb: ali se bodo preselili v Stožice z eno zmago popotnice ali z dvema in si domala že zagotovili preboj v četrtfinale?

Včerajšnji dan počitka je slovenskim reprezentantom prišel zelo prav, saj sta jim tekmi s Češko in Španijo vzeli veliko moči, tako telesne kot psihične. Prosti čas so izkoristili na različne načine, Gašper Vidmar denimo za popravilo zoba, ki mu ga je zlomil Marc Gasol, vsi pa so si poskušali izbrisati iz misli četrtkov podvig in se osredotočiti na naslednjega tekmeca. Gruzinci resda šele drugič igrajo med celinsko elito, zaradi odpovedi »nbajevcev« Zaze Pačulie (Milwaukee) in Tornika Šengelie (Brooklyn) ter reprezentančne upokojitve Vladimirja Boise imajo le enega centra (Giorgija Šermadinija) in domala le pet uporabnih mož, vendar si zaslužijo vse spoštovanje in veliko previdnosti.

Druščina fantov, ki so videti veliko starejši, kot pravijo njihovi rojstni listi, je resno opozorila nase že na prejšnjem EP v Litvi. Uvrstila se je namreč med najboljšo dvanajsterico in izgubila s Slovenijo šele po ogorčeni bitki; štiri minute pred koncem dvoboja je zaostajala le za pet točk. V kvalifikacijah za letošnje prvenstvo je dvakrat ugnala Latvijo in enkrat BiH, v pripravljalnih tekmah pa je premagala Srbijo in šele po podaljšku klonila sredi Litve. V Celju pa ni manjkalo prav veliko, da bi drevi gledali dvoboj neporaženih reprezentanc: Gruzija je povsem zasenčila Poljake in vodila proti Hrvaški še devet sekund pred koncem. Pod taktirko Srba Igorja Kokoškova, pomočnika trenerja Mika Browna pri Clevelandu v ligi NBA, se odlikujejo predvsem z izjemno vztrajnostjo pri svojem slogu igre. Veliko bolj kot atrakcije kratkega diha jih zanimata preudarnost in racionalnost. Drugače niti ne morejo igrati.

»Gruzinci me po svoje bolj spominjajo na vojaško četo ali študentsko moštvo kot na reprezentanco. So namreč zelo disciplinirani tako na parketu kot zunaj njega. Podobno kot Čehi pogosto menjavajo obrambo, tako so igrali že pred dvema letoma, zaradi kadrovskih omejitev pa letos še pogosteje poskušajo vreči tekmeca s tira s taktičnimi zasuki. V povprečju se njihov ambiciozni in zelo dober trener že po treh tekmečevih akcijah odloči za drugačno obrambo, iz svojega repertoarja pa najraje posega po conskih in kombiniranih različicah. Zato moraš ostati zbran, da razbereš njegove nakane in se odločiš za pravšnji napad,« ocenjuje Božidar Maljković.

Slovenski selektor bo bržkone tako kot njegov hrvaški kolega Jasmin Repeša poskušal napasti Gruzince z globinsko igro. Zaveda se namreč, da Šermadini nima ustrezne zamenjave in da mora zaradi pomanjkanja visokih igralcev naloge krilnega centra opravljati krilo Viktor Sanikidze, ki je tudi najnevarnejši napadalec Gruzije. Kazalo bi ga torej utruditi ali obremeniti z osebnimi napakami, ob tem pa omejiti učinek Maccabijevega branilca Rickyja Hickmana, ki je bil v prejšnji sezoni deseti strelec evrolige, organizatorja igre Giorgija Cincadzeja (Budivelnik) in nekdanjega aduta Uniona Olimpije Manučarja Markoišvilija. Če bodo slovenski košarkarji dovolj agresivni, Gruzinci ne bi smeli zdržali ritma 40 minut.

Domen Lorbek se strinja: »Po zmagi nad Španijo smo si navzlic navdušenju v dvorani dejali, da moramo ostati na realnih tleh. Gruzija res ni Španija, vendar nas čaka še ena težka tekma. Menim celo, da nam bo s psihičnega vidika še težje kot v četrtek. Če izgubiš proti prvaku, ti nihče ne more zameriti poraza. Proti Gruziji pa lahko izgubimo zelo veliko. Toda če se bomo vsaj približali ravni z zadnje tekme, se nam ni treba ničesar bati.«

Strelci za Gruzijo v uvodnih dveh kolih EP: Sanikidze 38 (povp. 19), Cincadze 36, Hickman 29, Šermadini 23, Markoišvili 22, Burjanadze 4, Ležava in Ckitišvili po 3, Metreveli 2. Najboljša skakalca moštva sta Šermadini (18) in Sanikidze (13), prva podajalca Cincadze (12) in Hickman (5).