Tiskane izdaje
Celje – »Za začetek nas čakata dvoboja, ki imata za nas težo finala. Po Hrvaški je na vrsti Slovenija, še ena reprezentanca, ki naj bi zaznamovala skupino C. Za nameček pa je Gruzija opozorila, da se bo vmešala v boj na napredovanje v drugi krog,« pred drevišnjim derbijem v Celju napoveduje španski selektor Juan Antonio Orenga.
Naslednik Sergia Scariola na klopi zmagovalcev zadnjih dveh EP ima na prvi pogled hvaležno opravilo, saj je podedoval zasedbo odličnih košarkarjev. Toda če se bo iz Slovenije vrnil brez nove zlate kolajne, bo razočaranje na Iberskem polotoku zelo veliko. Zaradi množice zvezdnikov na zunanjih položajih in odličnih predstav centra Marca Gasola v zadnjem prvenstvu NBA bi marsikdo prehitro pozabil, da Orenga letos ne more računati na štiri nosilce igre pri zadnjih podvigih – Pauja Gasola, Juana Carlosa Navarra, Felipeja Reyesa in Sergea Ibako – ter da je imelo moštvo še ob lanski osvojitvi srebra na OI štiri vrhunske centre, danes pa le enega.
»Res je, marsikaj smo morali spremeniti v naši igri, toda letošnji ustroj nam omogoča več različnih igralnih možnosti. Povsem miren sem in samozavesten, saj sem se med pripravljalnim obdobjem prepričal, da lahko zelo dobro izkoristimo tako nižje kot visoke košarkarje. V primerjavi z zadnjimi velikimi tekmovanji bomo več metali z zunanjih položajev in se nato agresivno podali v napadalni skok za odbito žogo. Proti Sloveniji bomo morali igrati še veliko bolje kot proti Hrvaški, saj je zahteven tekmec z zelo dinamičnim napadom in številnimi menjavami. Deluje že kar kot klubsko moštvo,« poudarja Orenga, ki uvršča v najožji krog favoritov na EP Grčijo, Litvo, Srbijo, Slovenijo, Francijo, Turčijo ...
Španci, ki bodo prvič po letu 1999 poskusili osvojiti kolajno brez Pauja Gasola, so z osmimi pripravljalnimi zmagami (dvema nad Francijo) brez poraza in včerajšnjim uspehom nad Hrvaško nakazali, da so uspešno prestali prepolovitev reprezentance in da imajo najmočnejši branilski potencial na EP. Jose Calderon (Dallas), Ricky Rubio (Minnesota), Sergio Rodriguez, Rudy Fernandez in Sergio Llull (vsi Real) so tako kakovostni in hitri, da bi Slovencem utegnili pristriči peruti in omejiti njihov učinek pri nasprotnih napadih. Če jih bodo obsodili na mučenje pri postavljenih akcijah pa bo polovica dela že opravljenega.
Pogovor s španskimi novinarji je potrdil, da zelo veliko pričakujejo od »polovice« reprezentance, ki je prišla v Celje. Zanašajo se, da imajo največ košarkarjev z zmagovalno miselnostjo, najboljše branilce in najbolj dominantnega centra ter enega od najboljših nasprotnih napadov na EP. Prednosti je torej povsem dovolj, da bi lahko prikrili slabosti: premajhno ravnotežje med notranjo in zunanjo linijo ter mednarodno nezrelost petih novincev. Potihem pa se Španci bojijo tudi tradicije: od »hat-tricka« Jugoslavije v letih 1973, '75 in '77 namreč nikomur ni uspelo zmagati na treh zaporednih EP.
»Španska reprezentanca je bila vedno izjemno močna, v zadnjem desetletju pa se je razvila v velesilo, ki nima prave konkurence v Evropi. Zato je tudi v Slovenijo prišla z zasedbo, ki upravičeno meri na zlato, doma pa čaka še ena podobno močna ekipa. Nekaj podobnega je v najboljših premogla nekdanja Jugoslavija, zato ne moremo reči, da bomo poskušali načrtno izkoristiti slabosti Špancev. Nekaj jih imajo, vendar ne prav veliko. Zato bomo poskusili čim bolj unovčiti naše odlike in predvsem preprečiti, da bi nam tekmec vsilil svoj slog igre,« razmišlja slovenski selektor Božidar Maljković.
